Uvodni pozdrav, kot je ob sredinih večerih v Infocentru Triglavska roža na Bledu že v navadi, je pripadal Ani Mariji Kunstelj iz informacijsko izobraževalne službe JZ TNP, ki je pojasnila pomen vsakoletnega festivala Brati gore. Redno ga z dogodki ob mednarodnem dnevu gora (11. december) obeležujemo tudi v našem zavodu.
Zbrane je nagovorila tudi mag. Lenča Humerca Šolar z ministrstva za naravne vire in prostor, ki je opozorila na slovensko predsedovanje Alpski konvenciji. Poudarila je, da gre za zahtevno nalogo s tremi prioritetami, ki so kakovost življenja v Alpah, pomen okoljskega izobraževanja v času prilagajanja podnebnim spremembam in biodiverziteta. Ravno festival Brati gore je po njenem priložnost za pojasnjevanje, da Alpska konvencija ni namenjena samo varovanju narave, ampak se osredotoča tudi na ohranjanje kulturne dediščine.
Začetki pohodne poti Juliana segajo v leto 1982
Gosta pogovornega večera s predstavitvijo knjige sta bila avtor knjige Janez Bizjak, nekdanji dolgoletni direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park, in Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe, predstavnik založnika te edinstvene knjižne novosti. Pogovor je vodila Majda Odar, vodja informacijsko izobraževalne službe JZ TNP.
Janez Bizjak je poudaril, da začetki snovanja daljinske pohodniške poti po Julijskih Alpah, katerih idejni oče in eden od snovalcev je bil, segajo v leto 1982/83, nastajali pa so v okviru načrta razvoja Triglavskega narodnega parka. Sprva je bila mišljena kot pot, ki prečka Julijske Alpe, vendar so snovalci ugotavljali, da so že obstoječe poti po tem pogorju in po našem edinem narodnem parku že dovolj razpredene. Prav zato zdaj pri obiskovalcih in domačinih priljubljena pohodniška pot Juliana Trail vodi okrog Julijskih Alp in po že obstoječih poteh.
Kot pravi Klemen Langus, je slednje zelo pomembo za razbremenjevanje najbolj obleganih točk v Julijskih Alpah, med katere sodi tudi Triglav. Glede na to, da to območje na leto obišče 1,8 milijona ljudi, večina med njimi v treh poletnih mesecih, je tovrstno usmerjanje obiska zelo pomembno, pohodniki pa so velik del poti nagrajeni s pogledi na najvišji vrh Slovenije in na ostale znamenitosti. »Juliana je s tem želela poudariti Triglava kot simbola,« pravi Langus.
Julijske Alpe so brbotanje zgodovine, na katero opozarja knjiga
Avtor knjige Janez Bizjak je spregovoril tudi o nastajanju tega tihega sopotnika popotnikom na Juliani, kot je knjigo poimenoval na sinočnjem dogodku. »Pisanje knjige je bila velika muka, saj nikoli nosem bil zadovoljen s celoto, vendar je bilo nekje treba končati. Vendar sem to muko opravljal s srcem,« je poudaril. »Julijske Alpe so eno samo brbotanje zgodovine, v kateri sta bili glavni dejavnosti rudarstvo in pašništvo,« je še dodal.
Kot je znano, je pohodniška pot okrog Julijskih Alp Juliana je nastala pred štirimi leti in se že dobro usidrala med domače in tuje pohodnike, pa tudi domačine. V krožno pot je povezala kraje pod Triglavom in odprla poglede proti najvišjim vrhovom Julijcev malo bolj od daleč. Arhitekt, naravovarstvenik in publicist Janez Bizjak pa zanjo ni napisal klasičnega vodnika, saj v knjigi niso opisane poti, ampak nam poljudno, pa tudi strokovno preverjeno predstavlja izbor zgodb tega enkratnega prostora. Poudarek je na zgodovinskih, krajinskih in kulturnih posebnostih z nekaterimi utrinki iz neponovljive narave, ne manjkajo pa tudi zgodbe o ljudeh, pomembnih za posamezne kraje. Nekaj zgodb iz knjige je na obeh dogodkih prebrala Ana Marija Kunstelj. Knjigo je uredil podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar.
Knjiga je za nakup na voljo v naših informacijskih centrih in na tej povezavi.
