Nazaj na novice

Spremljamo stanje devetih izvirov in enega jezera v Triglavskem narodnem parku

29.09.2023
Spremljamo stanje devetih izvirov in enega jezera v Triglavskem narodnem parku
Javni zavod Triglavski narodni park tudi letos spremlja stanje devetih izvirov in enega jezera na območju Triglavskega narodnega parka. Vzorčenja potekajo od maja do oktobra.

Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) skladno z Načrtom upravljanja Triglavskega narodnega parka, ki predvideva nadgradnjo sistema za spremljanje in analiziranje stanja površinskih in podzemnih voda ter analizo pomembnejših obremenitev in vplivov človekovih dejavnosti na njihovo stanje, spremlja stanje devetih izvirov (Mala in Velika Savica, Kropa, Tolminka, Krajcarica, Soča, Triglavska Bistrica, Lipnik in izvir na Malem polju) in Jezera na Planini pri Jezeru.

 

Vzorčenje poteka od maja do oktobra. Na terenu izmerimo osnovne fizikalne parametre, kot so: temperatura vode, pH, vsebnost in nasičenost s kisikom ter električna prevodnost. Za podrobnejše kemijske in mikrobiološke analize pa odvzamemo vzorce ter jih odnesemo v laboratorij Agencije Republike Slovenije za okolje in v Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

 

Mimoidoče, ki so pred nedavnim opazili vzorčenje izvira Soča in o tem poklepetali z našimi sodelavci, je najbolj presenetila nizka temperatura vode, ki ni dosegla šestih stopinj Celzija, Krajcarica pa je bila še nekoliko hladnejša. Zajemanje vode v stekleničke pri takšnih temperaturah sploh ni enostavno, saj roke izvajalca kmalu začnejo boleti.

 

Na jezero s čolnom in posebno napravo za zajemanje vode

 

Še bolj zapleteno pa je jemanje vzorcev iz jezera, saj brez čolna ne gre. Vzorce vode namreč zajemamo z gladine jezera, s sredine in z dna, in sicer na tistem delu jezera, kjer je le-to najgloblje. Pri tem si pomagamo s posebno napravo v obliki valja, imenovano Van Dornov vzorčevalnik. Njen izumitelj je bil ameriški raziskovalec morij. Vzorčevalnik spustimo na globino, od koder želimo vzeti vzorec vode. Za njim po vrvi spustimo utež, ki povzroči, da se valj, napolnjen z vodo, z obeh strani zapre, potem pa ga z vrvjo potegnemo na gladino. Na tak način zagotovimo vzorec vode s točno določene globine.

 

Vzorci vode iz Jezera na Planini pri Jezeru, kjer smo jih jemali pred kratkim, se že na prvi pogled razlikujejo med sabo glede na globino odvzema. Tako je bila pri zadnjem vzorčenju voda z dna jezera v primerjavi s tisto s sredine ali gladine obarvana rahlo vijolično, vonj pa je imela »po gnilih jajcih« zaradi procesov v okolju brez kisika (oziroma anoksičnem okolju), ki potekajo na dnu jezera.

 

Vzorce vode je po odvzemu treba odnesi v dolino in manjše količine tudi filtrirati, da so pripravljeni za nadaljnje kemijske analize. Medtem ko se filtracija izvirske vode odvija razmeroma hitro, dlje časa traja postopek pri vzorcih iz jezera. Večja je globina, s katere je vzorec, pogosteje je treba menjati filtrirni papir. Zanimiva je tudi primerjava filtrirnih papirjev z različnih globin jezera. Rumena barva pripada vzorcema vode z gladine in sredine, bordo rdeča pa vzorcu z dna Jezera na Planini pri Jezeru. V vzorcu s sredine jezera pa so nas presenetile premikajoče se oranžne pikice. Pogled z lupo je izdal, da gre za zelo majhne rakce, ki živijo v jezeru.

 

O rezultatih jeseni

 

Kot je bilo pričakovati, je bila pri zadnjem vzorčenju jezerska voda precej toplejša od izvirske in je na gladini presegla 17 stopinj Celzija. Na ostale podatke analiz pa bo treba še počakati. Predvidoma jih bomo predstavili na rednem letnem strokovnem posvetu o vodah, ki ga načrtujemo za letošnjo jesen.  

 

Analiza preteklih rezultatov kaže, da imajo izviri razmeroma stalne nizke temperature, ki v posameznih izvirih v letu nihajo le za nekaj desetink stopinje, kar je posledica stalne temperature v podzemlju. Imajo rahlo bazični pH in visoko električno prevodnost, saj se voda pretaka po karbonatnih vodonosnikih, hkrati pa je zaradi dobrega mešanja vode visoka tudi vsebnost kisika. V vzorcih izvirov v preteklih letih ni bilo opaziti razlik oziroma povečanih vrednosti kemijskih parametrov, kot so vsebnost fosforja, dušika in organskega ogljika. V nekaterih izvirih smo zaznali le rahlo povišane vrednosti nitratov, ki bi bile lahko posledica kmetijske dejavnosti v zaledju.

 

Nekoliko drugače je bilo doslej pri mikrobioloških parametrih. V izvirih Kropa, Lipnik, Mala in Velika Savica ter izviru na Malem polju je bilo večkrat povečano število bakterije Escherichia coli in enterokokov. Obe skupini bakterij sta del normalne črevesne flore v prebavnem traktu ljudi in toplokrvnih živali, zato je njihova navzočnost v izvirih lahko posledica paše in neustreznega čiščenja odpadnih voda. Natančen vir fekalnega onesnaženja je zaradi težko določljivega prispevnega območja zapleteno najti, vendar vemo, da v visokogorju takšnih virov ni veliko.

 

Na območju Triglavskega narodnega parka Agencija Republike Slovenije za okolje v sklopu rednega državnega monitoringa spremlja količinsko in kemijsko stanje petih izvirov (Soča, Krajcarica, Zadlaščica, Savica, Lipnik). Sodelavci Nacionalnega inštituta za biologijo pa so leta 1991 začeli spremljati stanje vseh 14 visokogorskih jezer v Triglavskem narodnem parku. Sistematično so jih nato izvajali vse do leta 2013. Pred nekaj leti je inštitut ponovno začel izvajati raziskave za ugotavljanje ekološkega stanja nekaterih visokogorskih jezer v Dolini Triglavskih jezer.