Naravni in kulturni zakladi

Čudovite podobe, ki se vam bodo zarisale v spomin.

Naravni in kulturni zakladi

Kristalno čisti izviri, mogočni slapovi, skrivnostne soteske, prelepe cerkvice, zanimivi muzeji in seveda znameniti Aljažev stolp. Preberite, kaj vse vas čaka v Triglavskem narodnem parku.

Aljažev stolp

Valjasti kovinski stolp z zastavico na vrhu Triglava (2864 m nadmorske višine) je dal postaviti dovški župnik in ljubitelj planin Jakob Aljaž leta 1895, pred tem pa je od dovške občine odkupil vrh Triglava za 1 forint. Stolp je izdelal mojster Anton Belec iz Šentvida. Aljaž je stolp kasneje podaril Slovenskemu planinskemu društvu.

Prikaži na zemljevidu

Danes stolp predstavlja izjemen krajinski motiv in je nenadomestljiv simbol Slovenije.
Bohinjsko jezero (slika)

Bohinjsko jezero

Bohinjsko jezero je 4 km dolgo, 1,2 km široko in do 45 m globoko. Premore skoraj 100 mio m3 vode. Med Pršivcem in Fužinskimi planinami na severu ter Spodnjimi Bohinjskimi gorami na jugu zapolnjuje tektonsko nastalo kotanjo, ki jo poglobil ledenik, s čelnimi morenami pa zajezil odtok vode. Jezero je pretočno in leži v nadmorski višini 526 m.

Prikaži na zemljevidu

Bohinjsko jezero je največje naravno stalno jezero v Sloveniji

Blejski Vintgar

V geološki preteklosti je bohinjski ledenik zajezil Radovno in nastalo je jezero. Reka je nato prebila apnenčevo skladovnico in se pretočila v Savo Dolinko. Vrezala je 1600 m dolgo sotesko, imenovano Vintgar.  Sotesko bogatijo brzice, tolmuni in erozijski lonci.

Prikaži na zemljevidu

Strme in prepadne stene vintgarja so visoke 50 - 100 m.

Cerkev sv. duha v Javorci

Leta 1916 so avstroogrski vojaki 3. gorske brigade zgradili spominsko cerkev po načrtih arhitekta Remigiusa Geylinga z Dunaja. Dolgo in v tajnosti so izbirali položaj za cerkvico, ki bi bil neopazen za sovražnika in enako oddaljen od bojišč na Vodil vrhu, na Mrzlemu vrhu, na Slemenu in na Rdečem robu.

Prikaži na zemljevidu

Na južni in severni strani ladje je na »lesenih listih« knjige umrlih vžgano 2808 imen vojakov, ki so padli po okoliških hribih.

CERKEV SV. JANEZA KRSTNIKA NA RIBČEVEM LAZU

Ob vzhodnem bregu Bohinjskega jezera stoji gotska cerkev Sv. Janeza z baročnim zvonikom in pokrito vhodno lopo. Cerkvena ladja je v temeljih še romanska, prezbiterij je gotski, ladijski obok pa je poznogotski.

Znamenite so freske: med najstarejše na Slovenskem spada freska Sv Janeza Evangelista, ki pije strup pred svečenikom Aristodemom.

Izvir Nadiže

Močan kraški izvir v pobočju Ponc severozahodno nad planinsko kočo v Tamarju. Voda po izviru ob prelomni razpoki pada čez dolomitni prag v manjšem slapu. Pot nadaljuje v slapišču do dolinskega dna in se izgubi skozi prod v podzemlje.

Nadiža na dan ponovno privre v Zelencih.

Izvir Soče

V Zadnji Trenti je eden najlepših kraških izvirov v naših gorah. Vode, ki se zbirajo na območju Jalovca, Šit, Travnika in Mojstrovke, vrejo na dan iz jame s podzemnim jezercem in s slapom padajo v strugo. Vhod v izvirno brezno si lahko ogledamo ob suši, ko voda priteka skozi podorno skalovje.

Prikaži na zemljevidu

Soča se je na svoji poti razmeroma hitro vrezala v skalne ovire in izdolbla korita, ki so prav ob Soči najštevilnejša in najznačilnejša v Sloveniji.

ZGORNJI IN SPODNJI MARTULJKOV SLAP

Potok Martuljek čez strma pobočja in stene v zelo spreminjajočem se padcu premaga 500 m nadmorske višine.

Prikaži na zemljevidu

Spušča se v slapovih, skočnikih (večji kamen, skala v strugi potoka ali reke, ki povzroča brzico, manjši slap) in brzicah.

CERKEV SV. KATARINE

Cerkev Sv. Katarine nad Zasipom je tipična gotska cerkev z zidano lopo, poznogotskim prezbiterijem, freskami ter baročnimi oltarji. Stoji na točki od koder je prečudovit razgled na okolico. Obzidje okrog cerkve je ostanek utrjenega protiturškega tabora.

Sveta Katarina je bila včasih znana romarska cerkev.

ALPINUM JULIANA

Alpinum Juliana je edini slovenski alpski botanični vrt. Leta 1926 ga je s pomočjo poznavalcema alpske flore Henrijem Correvonom in Linom Vaccarijem ter dr. Juliusom Kugyjem s podatki o nahajališčih redkih rastlin uredil Tržačan Albert Bois de Chesne. Danes ga vzdržuje Prirodoslovni muzej Slovenije.

Na površini 2570 m2 uspeva okoli 1000 vrst rastlin, večinoma iz Julijskih Alp.

SLAP PERIČNIK

Po umiku ledenika iz doline Vrata je potok Peričnik začel padati iz obvisele stranske doline čez konglomeratno steno.

Prikaži na zemljevidu

Nad Spodnjim Peričnikom, ki pada 52 m globoko in je eden redkih prosto padajočih slovenskih slapov, si je čez stopnjo vrezal pot še Zgornji Peričnik, ki je s 16 m precej nižji.

SLAP ŠUM NA REKI RADOVNI

Je del soteske Vintgar, katere lepoto so odkrili že blejski letoviščarji pred več kot sto leti. Je edini rečni slap v Triglavskem narodnem parku.

Na izhodu iz nature Blejskega Vintgarja pada Radovna v mogočnem, širokem slapu 13 m globoko.

SLAP SAVICA

Voda prihaja iz jame Velika Savica, nastale v prelomu stene Komarče, kot močan kraški izvir. Po nekaj brzicah začne drseti poševno 38 m do ustja glavnega dela slapu in se razcepi v obliki črke A, potem se skoraj navpično požene 51 m globoko. Skupna višina slapu je 78 m.

Prikaži na zemljevidu

Opisal ga je največji slovenski pesnik France Prešeren v svojem Krstu pri Savici.

ZELENCI

Prvi izvir Save Dolinke je Nadiža v Tamarju, toda reka kmalu ponikne. V Zelencih ob stiku z neprepustnim morenskim nasipom spet pride na dan, vre pa na dan tudi v številnih talnih izvirih iz bele jezerske krede.

Prikaži na zemljevidu

Voda se nabira v jezercu smaragdne barve in manjših vodnih oknih imenovanih kotli ali tumfi, ki so obdani z raznovrstnim rastlinjem.

POKLJUŠKA SOTESKA

Skoraj 2 km dolgo Pokljuško sotesko je pri umikanju ledenikov pred 10 000 leti izdolbel nekdanji tok Ribščice. Ko je voda usahnila, je ostala za njo največja fosilna soteska v Sloveniji. Ponekod se zoži le na nekaj metrov, njene stene so visoke do 50 m. Vmesne razširitve se imenujejo vrtci.

Prikaži na zemljevidu

Čez najožji del so že leta 1930 uredili prehod z lesenimi mostovi.

VELIKA KORITA SOČE PRI SOČI

Soča je izdolbla najznamenitejša korita pri vasi Soča, kjer se Velika korita, dolga 750 metrov, zajedajo do 15 metrov globoko med ponekod le 2 metra razmaknjene bregove.

Korita si je moč ogledati z brvi, njihov zaključek pa na začetku doline Lepena.

KORITA MLINARICE

Mlinarica, levi pritok Soče, izvira pod Prisankom in Razorjem. Dolina se v spodnjem toku zoži v kilometer dolga edinstvena korita - najožji odseki so široki le okoli 1m. Največja globina je ocenjena na 70-80 m.

Zagozdene skale so na večih mestih ustvarile naravne mostove.

TRDNJAVA KLUŽE

Trdnjava Kluže se nahaja 4 km od Bovca v smeri proti prelazu Predel. Prvotno beneško trdnjavo so postavili v 15. stoletju za obrambo pred Turki. Leta 1509 jo je zasedla avstrijska vojska. V prvi polovici 17. stoletja so jo dozidali. Utrdba je odigrala pomembno vlogo v francoskih vojnah in bila leta 1797 porušena.

Leta 1882 so na istem mestu zgradili novo trdnjavo in v 1. svetovni vojni je bil tu sedež avstro-ogrskih vojaških enot.

SPOMENIK JULIUSU KUGYU

Dr. Julius Kugy (1858 – 1944) sodi med največje občudovalce Julijskih Alp in doline Trente. S pomočjo domačih gorskih vodnikov se je prvi povzpel na mnoge gorske vrhove Julijcev, na mnoge pa se je povzpel po novih smereh.

Prikaži na zemljevidu

V svojih knjigah je opeval lepoto gorskega sveta in na umetniški način izražal naklonjenost do ljudi, ki bivajo v gorah in ljubezni do drobnih in skritih vrednot, ter tako postavil trajen spomenik Julijskim Alpam in Trentarjem.

RUSKA KAPELICA

Kapelica je bila zgrajena l. 1917 v spomin na tragedijo ruskih vojnih ujetnikov, ki so gradili cesto čez Vršič, pri tem pa jih je zasul snežni plaz. Umrlo je 110 ujetnikov in nekaj stražarjev.

Prikaži na zemljevidu

Njihove posmrtne ostanke so pokopali v grobnici, obeleženi z zidano piramido, ob njej pa so zgradili kapelico z dvema stolpoma s čebulastima strehama.

SPOMENIK ŠTIRIM SRČNIM MOŽEM

Spomenik je postavljen v spomin na prvi vzpon na Triglav 25. avgusta 1778, ki so ga opravili 4 domačini: Lovro Wilomitzer, Štefan Rožič, Matevž Kos in Luka Korošec. Postavljen je bil l. 1978, ob 200. obletnici prvega vzpona na vrh.

Spomenik je delo akademskega kiparja Stojana Batiča.

TRDNJAVA IN SPOMENIK NA PREDELU

Avstrijci so v bližini prelaza Predel v začetku 19. stoletja postavili trdnjavo. Kompleks sestavlja osrednje poslopje, več pomožnih prostorov ter povezovalne prostore s kamnitim stopniščem, saj je trdnjava s cesto razdeljena na dva dela.

Tu je leta 1809 potekal boj s Francozi in večina avstrijske posadke je izgubila življenje. Padli so pokopani v grobnici pod cesto.

POCARJEVA DOMAČIJA V ZGORNJI RADOVNI

Domačija Zgornja Radovna št. 25, pri Pocar, je bila zaradi svoje lege, starosti, ohranjenosti, izjemne skladnosti in harmoničnosti objektov, ki so opremljeni s številnimi drobnimi predmeti vsakdanje rabe, ter zaradi prepleta nekaterih drugih okoliščin izbrana, odkupljena in urejena kot kulturni spomenik ljudskega stavbarstva na območju Triglavskega narodnega parka.

Prikaži na zemljevidu

Pocarjeva hiša je datirana z letnico 1775 na stropnem tramu v »hiši«.

PLANŠARSKI MUZEJ V STARI FUŽINI

Planšarski muzej je urejen v opuščeni vaški sirarni, v kateri so še pred nekaj desetletji izdelovali sir. Ohranjena je originalna oprema.

Dokumentarno gradivo pripoveduje o življenju planšarjev, sirarnah in sirarskem delu v planinah, transportu v dolino, značilnih bohinjskih planšarskih naseljih in planšarskih zgradbah.

VAS STUDOR IN SKUPINA STOGOV

Studor je gručasto naselje, postavljeno tik ob vznožje kopaste gore Studor (1002 m) v Zgornji bohinjski dolini. Večina hiš je zgrajenih v alpskem stilu, so nadstropne in z »ganki«.

Stavbe imajo značilno kmečko baročno in klasicistično okrasje, ohranjenih je tudi nekaj bohinjskih črnih kuhinj.

SLAP IN KORITA MOSTNICE

V zgornjem delu doline Voje je Mostnica vrezala krajša korita s slikovitimi tolmuni in trojni slap. Največ pozornosti priteguje z 21 m višine Srednji enopramenski slap.

Prikaži na zemljevidu

V spodnjem toku, od planinskega doma na planini Voje do vasi Stara Fužina, je zarezana v apnenčasta korita, ki so z manjšimi presledki dolga okoli 2 km, najgloblja pri Hudičevem mostu (20 m) in ponekod široka le meter.