Biosferno območje Julijske Alpe

Biosferno območje Julijske Alpe

je bilo prvo biosferno območje v Sloveniji.

Zanj je značilno, da vzdržuje ravnovesje med ljudmi in naravo, med biotsko pestrostjo in trajnostnim razvojem z ohranjanjem kulturnih vrednot.

UNESCO, Organizacija združenih narodov za izobraževanje, raziskovanje in kulturo, je interdisciplinarni program Človek in biosfera (»Man and the Biosphere Programme« ali s kratico MAB) ustanovila leta 1971. Gre za medvladni raziskovalni program, ki vzpostavlja svetovno mrežo biosfernih območij.

Svetovna mreža MAB obsega že 651 območij v kar 120 državah sveta. Prvo biosferno območje v Sloveniji so bile julija 2003 razglašene Julijske Alpe.

Biosferno območje Julijske Alpe obsega 195.723 ha, od tega:

  • osrednje območje, 63.900 ha;   
  • obrobno območje: 20.082 ha;
  • vplivno območje: 111.741 ha.

Območje obsega občine Bled, Bohinj, Bovec, Gorje, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora, Radovljica, Tolmin in Žirovnica. Predlagatelj in upravljavec je javni zavod Triglavski narodni park.

Julijskim Alpam so se na seznamu svetovne mreže biosfernih območij pridružili še Biosferno območje Kras (2004), Biosferno območje Obsotelje in Kozjansko (2010) ter Biosferno območje Mura (2018).

Biosferna območja Slovenije (PDF)

Program MAB predpisuje delitev biosfernega območja na osrednje, robno in vplivno območje. Osrednje in robno območje Julijskih Alp sta že določena z Zakonom o Triglavskem narodnem parku, vplivno območje pa zajema širši del Julijskih Alp.

Program vključuje tudi čezmejno sodelovanje z italijanskim Naravnim parkom Julijsko predgorje.

UNESCO MAB Čezmejno območje Julijske Alpe - kandidatura v pripravi v septembru 2023

Več!