SREDA, 9.10.2024, ob 19.00:
Dr. Uroš Košir (Avgusta, d. o. o. / Društvo za raziskovanje in proučevanje vojaške in tehniške dediščine Vršič): ARHEOLOŠKE RAZISKAVE OSTALIN MODERNIH KONFLIKTOV NA OBMOČJU TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA
Na območju Triglavskega narodnega parka se poleg arheoloških ostalin in sledov iz starejših obdobij človeške zgodovine nahajajo tudi številni ostanki, povezani s konflikti 20. stoletja. V zadnjih 15 letih so bile na območju TNP-ja izvedene posamezne arheološke raziskave, ki so bile usmerjene v proučevanje ostalin prve in druge svetovne vojne. Največji delež ostalin na območju TNP-ja predstavljajo ostanki prve svetovne vojne, veliko pa je tudi ostalin, povezanih z nekdanjo Rapalsko mejo in italijanskim utrdbenim sistemom Alpskega zidu. Svoje sledove je zapustila tudi druga svetovna vojna. Na predavanju bodo predstavljene raziskave visokogorskega bojišča soške fronte na Rombonu, raziskave vojaških ostalin na Vršiču in v njegovi okolici, raziskave džamije iz prve svetovne vojne v Logu pod Mangartom in raziskave letala B-24G Liberator, ki je 22. novembra 1944 strmoglavilo pod Kotovim sedlom.
SREDA, 16.10.2024, ob 19.00:
Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije): SODOBNE RAZISKAVE DIVJEGA PETELINA, BELKE IN PLANINSKEGA ORLA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU
Za uspešno aplikativno varstvo vrst, potrebujemo močne argumente. Študij uporabe habitata je po klasičnih metodah pogosto omejen in ravno tu se kaže izjemen pomen telemetrije, kot raziskovalnega orodja. Z telemetričnimi raziskavami smo se v Triglavskem narodnem parku lotili raziskovanja divjega petelina in belke, predvsem z namenom odkrivanja pomena miru v njihovem življenju. Zadnje raziskave orla, pa nam odkrivajo povsem neslutene razsežnosti njegovega nepredstavljivo daljnosežnega obvladovanja prostora. O pomenu telemetrije v varstveni ornitologiji, spoznanjih, težavah in radostih boste lahko slišali na predavanju iz prve roke.
SREDA, 23.10.2024, ob 19.00:
Društvo za raziskovanje jam Ljubljana: RAZISKOVANJE IN SKRB ZA BOHINJSKO PODZEMLJE
V Društvu za raziskovanje jam Ljubljana smo z raziskavami na območju med bohinjskima planinama Poljana in Suha začeli leta 2019. Letos mineva peto leto sistematičnega pregledovanja terena in raziskovanja. V tem času smo odkrili in raziskali več kot 100 jam. Nekatere od njih se nadaljujejo v neslutene dimenzije. V letošnjem letu smo raziskali najdaljšo in najglobljo jamo na območju. Sistem več jamskih vhodov smo raziskali prek dolžine 10 kilometrov, jama »Dlvn«, z vhodom skoraj na grebenu, pa je presegla magično globino 1000 metrov.
Raziskave še zdaleč niso zaključene, saj jamarji po vsaki raziskovalni akciji pridemo iz jame z več vprašaji kot jih uspemo razrešiti.
Gašper Finžgar, Društvo za raziskovanje jam Kranj: POTAPLJAŠKE RAZISKAVE IZVIRA SOČE IN SAVICE
Predavanje bo osvetlilo raziskovanje dveh kraških izvirov - Savice in Soče, s poudarkom na jamarskih potapljaških tehnikah, ki omogočajo odkrivanje njihovih neznanih globin. Udeleženci se bodo seznanili z zahtevno opremo, izzivi in radostmi, ki jih prinaša jamsko potapljanje. Poseben poudarek bo namenjen pomenu in ranljivosti kraških izvirov, ki igrajo ključno vlogo pri oskrbi s pitno vodo.
SREDA, 30.10.2023, ob 19.00:
Dr. Luka Serianz, mag. inž. geol. (Geološki zavod): PODZEMNE VODE JULIJSKIH ALP: SKRITO BOGASTVO TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA
Območje Triglavskega narodnega parka predstavlja napajalno zaledje številnih visoko izdatnih izvirov, ki kažejo na velike razpoložljive zaloge podzemne vode. Večji del območja predstavlja velik sistem med seboj povezanih kraško-razpoklinskih vodonosnikov, kjer je površinski odtok zelo majhen in se večji del efektivnih padavin infiltrira proti bazni gladini podzemne vode. V Julijskih Alpah imamo na razmeroma majhni razdalji opravka z velikimi razlikami v nadmorskih višinah, zaradi česar se vzpostavi kompleksno hidravlično polje, ki ga sestavlja večkomponentni tokovni sistem. Posledica takšnih razmer je pojav številnih izvirov na različnih nadmorskih višinah in različno izdatnostjo. Nekateri od teh izvirov že danes predstavljajo ključne vire pitne vode za severozahodno Slovenijo. Velike topografske razlike spodbujajo tudi toplotno advekcijo, ki omogoča dvig globoke podzemne vode na površje v obliki termalnih izvirov.
Dr. Nataša Mori (Nacionalni inštitut za biologijo): IZVIR LIPNIK V DOLINI RADOVNE – OKNO V PODZEMNI SVET POKLJUKE
Slovenija je izjemno bogata s podzemnimi vodami, ki so shranjene v različnih vodonosnikih, večinoma v kraških masivih ali prodnih nanosih v rečnih dolinah. Če so vodonosniki odprtega tipa, voda na izbranih območjih priteka na površje v obliki izvirov. Hidrološka in geomorfološka raznolikost izvirov je neverjetna, tako kot vsa druga neživa narava. Voda v izvirih je praviloma čistejša, kot površinske vode in se velikokrat uporablja za zajetja pitne vode. So pa izviri tudi nenavaden življenjski prostor, neke vrste zatočišče za površinske vrste vodnih organizmov, saj ohranjajo isto temperaturo vode skozi vse letne čase, hkrati pa tudi vrata v podzemni svet ali obratno, pot iz podzemlja. Na predavanju bodo predstavljene biološke in ekološke raziskave izvira Lipnika v dolini reke Radovne, ki v okviru Nacionalnega inštituta za Biologijo in v sodelovanju z Inštitutom Jozef Stefan, potekajo že drugo desetletje.
