PETEK, 6.10.2023 ob 19:00
JANA HORVAT IN MIJA OGRIN: Davne sledi človeka v Julijskih Alpah
Po skoraj treh desetletjih terenskih pregledov in manjših arheoloških izkopavanj smo v visokogorju Julijskih Alp odkrili čez 60 arheoloških najdišč od 4. tisočletja pr. Kr. do konca 1. tisočletja po Kr. Predstavili bomo, kaj je ljudi gnalo v gore, kje so si postavljali skromna bivališča in kakšne sledove so pustili za seboj. Prvo močnejšo obljudenost v srednji in pozni bronasti dobi (14.–9. st. pr. Kr.) lahko že povežemo s pašo na območjih nad gozdno mejo. Takrat ali v starejši železni dobi (6. – 4. st. pr. Kr.) se verjetno začne tudi pravo planšarsko gospodarstvo. Razmeroma pogosta so najdišča iz rimske dobe (1.–4. st.), pozne antike (5.–6. st.) in zgodnjega srednjega veka (7.–10. st.). Najpozneje v zgodnjem srednjem veku so v gorah nad Bohinjem začeli nabirati železovo rudo.
ANDREJ ŠMUC, NIVES OGRINC, MAJA ANDRIČ, NINA CAF et al.: 6600 let klimatskega in človeškega vpliva na okolico Bohinjskega jezera
Leta 2012 smo v najgloblji del Bohinjskega jezera zavrtali več kot 12 m globoko vrtino. Usedline v zgornjih 4,5 m vrtine skrivajo podatke o geoloških procesih in človekovem vplivu na okolje v zadnjih 6600 letih. Proučevali smo geološke in kemične značilnosti jezerskih sedimentov ter fosilni pelod. Klimatska nihanja so vplivala na sestavo sedimenta in rastlinstvo v okolici jezera. Med vlažnejšimi obdobji voda v Bohinjsko jezero ni tekla le iz smeri Savice (tako kot danes), ampak tudi iz vzhodnega dela povodja (iz smeri Stare Fužine). Takrat so nastajale plasti, bogate s flišnim materialom. Več kot 5000 let paše in rudarjenja je vplivalo na alpske ekosisteme. Do prvih sprememb gozdnih sestojev zaradi človeka je prišlo že v bronasti dobi, ko je, verjetno zaradi paše, začel upadati delež jelke. V železni dobi, pred 2600 leti, so ljudje sekali in požigali večje površine gozda v okolici jezera kar je, v obdobju vlažne klime, sprožilo močno erozijo tal. Na predavanju bomo spregovorili tudi spremembah okolja v okolici Srednje vasi in o človekovem vplivu na vegetacijo v fužinarskem obdobju. Ali veste, koliko potresnih sunkov je bilo v zadnjih 6600 letih zabeleženih v plasteh Bohinjskega jezera? Vabljeni, da pridete na predavanje, kjer boste izvedeli tudi to.
PETEK, 13.10.2023, ob 19:00
NINA CAF, ANDREJ ŠMUC, et al.: Jezero na Planini pri jezeru – majhno jezerce, ki nam daje številne odgovore o vplivu klime in človeka na visokogorje Julijskih Alp
Jezero na Planini pri jezeru je majhno jezerce na istoimenski planini v Fužinarskih planinah, ki skriva marsikatere odgovore na vprašanja kako sta klima in predvsem človek v obdobju zadnjih ca. 13 000 let vplivala na širše območje Julijskih Alp. V času pleistocena je bila krajina precej drugačna kot danes, prevladovale so travniške površine, med drevesnimi taksoni sta prevladovala bor in breza. Območje, kjer je danes jezero, je bilo v tem obdobju močvirje. V času globalne otoplitve (pred ca. 11 700 leti) se je močvirje ojezerilo, pričele so se pojavljati tudi druge drevesne vrste, med katerimi se je najbolj uveljavila smreka. Bukev in jelka sta se uveljavili kasneje, saj je bilo okolje zgodnjega holocena najverjetneje neprimerno. Vprašali se bomo zakaj?
Prvi sledovi človeka segajo v obdobje neolitika, ko zaznamo šibke sledove pašniških indikatorjev. Pašništvo se je pričelo bolj intenzivno uveljavljati v bronasti dobi ter je bilo v rimskem obdobju/srednjem veku že precej razvito. Vendar ali lahko povemo kaj več o tem kdaj so pastirji vzpostavili planino pri jezeru? Ali je novonastala planina vplivala na jezero, ki je danes povsem evtrofično (polno organskih snovi)? Ali lahko povemo kaj več o fužinarstvu in kakšen les so uporabljali za taljenje železa?
NINA CAF, ANDREJ ŠMUC, et al.: Ledvička – speča kraljica, ki nam šepeta o nihanju gozdne/drevesne meje v Julijskih Alpah
Jezero v Ledvicah ali kar »Ledvička« je jezero, ki se dandanes nahaja na drevesni meji, kjer posamezne macesne »viharnike« počasi nadomeščajo travniške površine in kamnita podlaga. Vrtina, ki smo jo uspeli dobiti iz jezera obsega obdobje zadnjih ca. 6200 let in nam daje vpogled v nihanje gozdne/drevesne meje in vpliva človeka na visokogorje v preteklosti.
Raziskava kaže, da je bila v jezeru skozi celotno obdobje zadnjih 6200 let počasna in nemotena sedimentacija. V sedimentu smo odkrili visoke odstotke glinenih mineralov, ki nakazujejo na dva različna izvora: in sicer z erozijo kamninske podlage porečja in/ali jih je v porečje posredno prinesel veter. Analize peloda nakazujejo, da je bila gozdna meja v obdobju eneolitika (6200–4300 pred sedanjostjo) višje kot je danes, nato pa se je najverjetneje zaradi šibkega a kontinuiranega vpliva počasi pričela nižati. Med rimskim obdobjem in visokim srednjim vekom je bila gozdna/drevesna meja ponovno v okolici ali nad jezerom, kar bi lahko v večji meri pripisali toplejši klimi. Kljub temu smo prepoznali številne antropogene indikatorje, ki skupaj s arheološkimi najdišči, kažejo na pomemben vpliv človeka v okolici. Pri tem se poraja vprašanje, kaj so ljudje počeli v okolici jezera ter kako so vplivali na okolje? Ali so bile v bližini kakšne planine, kjer so pasli živino? Navsezadnje, kaj je v širšem območju tako pomembno, da je ljudi gnalo v takšno ekstremno okolje?
VABLJENI!
