Na današnji dan pred stotimi leti, 1. julija 1924, je bil s podpisom zakupne pogodbe ustanovljen Alpski varstveni park, predhodnik Triglavskega narodnega parka in prvo zavarovano območje na slovenskem ozemlju. Posestva Kranjskega verskega zaklada so bila takrat v državni upravi, kar je omogočilo sklenitev zakupne pogodbe med upravljavcem, Direkcijo šum v Ljubljani in obema pobudnikoma za ustanovitev parka: Muzejskim društvom za Slovenijo in Slovenskim planinskim društvom. S tem je bil prvič na Slovenskem vzpostavljen pravni varstveni režim, katerega cilj je bil ohranjanje narave.
Ministrstvo za šume in rudnike pri beograjski vladi je že 4. aprila 1924 na pobudo Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, ki je deloval v okviru Muzejskega društva za Slovenijo, potrdilo izločitev in zavarovanje približno 1.400 hektarov velikega območja v Dolini Triglavskih jezer.
Zakupna doba je bila določena na 20 let, to je do 1. julija 1944, določena je bila tudi letna zakupnina, označene so bile meje parka in navedene katastrske parcele, ki so tvorile park. Ta ni bil razglašen za stalno, ker po takrat veljavnih zakonih ni bilo mogoče trajno odvzeti pašnih površin njihovemu prvotnemu gospodarskemu namenu.
Pobude za zavarovanje posameznih naravnih znamenitosti, ki so se pojavile v drugi polovici 19. stoletja, so bile spontan odziv na vedno večje grožnje zaradi širjenja človekovega vpliva po industrijski revoluciji. Prizadevanja za zavarovanje dela Julijskih Alp segajo v leto 1906 in so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja.
V Javnem zavodu Triglavski narodni park skupaj z drugimi deležniki že vse leto obeležujemo ta pomemben jubilej. Več o dosedanjih prireditvah lahko preberete na tej povezavi, koledar vseh dogodkov, posvečenih jubileju, pa si lahko ogledate tukaj.