Na območju Triglavskega narodnega parka (TNP) so zaznani trije tropi volkov: pokljuški trop je v TNP prisoten stalno, jelovški občasno, rateški oziroma zgornjesavski pa zelo redko. Pri rateškem oziroma zgornjesavskem tropu gre za križance med volkuljo in psom, za katere je pristojno ministrstvo izdalo odločbo za odvzem, ki je pravnomočna.
Naravovarstveni nadzorniki so prisotnost volkov na območju TNP potrdili v letu 2019, in sicer najprej volčjega tropa sedmih oziroma osmih volkov na območju Pokljuke, kar je prvič v zgodovini od ustanovitve Triglavskega narodnega parka, potem pa še prisotnost na Mežakli ter v dolinah Radovna in Krma.
Stališče JZ TNP glede velikih zveri
Stališče Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) glede velikih zveri (rjavi medved, ris, volk) na območju narodnega parka je bilo oblikovano leta 2013, potrdil ga je strokovni svet, do danes pa se v osnovi ni spremenilo. Z naravovarstvenega vidika so vsi trije predstavniki velikih zveri v Sloveniji ogrožene in strogo zavarovane prostoživeče živalske vrste, kot upravljavec narodnega parka pa smo med drugim dolžni zagotavljati njihovo dolgoročno ohranitev in ustrezno življenjsko okolje ob istočasnem zagotavljanju sožitja s človekom.
Z vidika konfliktnosti je skupni cilj z aktivnimi ukrepi preprečevati ali vsaj zmanjšati število dogodkov neposrednega ogrožanja človeka in povzročanja gospodarske škode. V zvezi z zaščito prebivalcev TNP in drugih uporabnikov tega prostora načeloma dopuščamo tudi skrajni ukrep v obliki izrednega odvzema konfliktnih živali iz narave. O utemeljenosti njegove izvedbe se je po našem mnenju potrebno odločati od primera do primera, predvsem pri neposrednem ogrožanju življenja človeka ali ko so izčrpane preostale možnosti reševanja konfliktnih situacij.
Preprečevalni in odvračalni ukrepi za preprečevanje škod
Pogosto so velike zveri povzročitelji škode na premoženju, v Triglavskem narodnem parku predvsem na področju živinoreje. Pojavljanja škod v celoti ni mogoče preprečiti, vsaj ponekod pa je število škodnih dogodkov in obseg škod po našem prepričanju mogoče učinkovito zmanjšati že z aktivnim izvajanjem preprečevalnih in odvračalnih ukrepov, kot so izboljšanje varovanja živine z zapiranjem živali v nočne ograde, ograjevanje pašnih površin, kjer je to možno, stalna prisotnost pastirja in/ali pastirskega psa,…
Kot pristojni upravljavec narodnega parka smo pripravljeni tudi aktivno sodelovati pri odvračalnih ukrepih v primerih zadrževanja velikih zveri na potencialno konfliktnih območjih ter skupaj z lokalnimi prebivalci pri iskanju ustreznih načinov za preprečevanje škod. Prav tako podpiramo naše sodelovanje v različnih projektih, katerih cilj je dolgoročno reševanje problematike sobivanja človeka in velikih zveri na območju Triglavskega narodnega parka.
V primeru dejanske škode
V primeru dejanske škode na premoženju, povzročene s strani velikih zveri ali živali drugih zavarovanih prostoživečih vrst, je bilo v Sloveniji vzpostavljeno tudi sistemsko izplačevanje odškodnin iz sredstev državnega proračuna. Kadar so se škode v okolici ponavljale kljub ravnanju lastnika kot dobrega gospodarja, so lahko oškodovanci zaprosili za državno denarno podporo pri postavitvi električnih ograj, nakupu pastirskih psov ter ostalih odvračalnih sredstev.
Uveljavljanje odškodnine poteka po predpisanem postopku, pri čemer pa je skladnost s slednjim predvsem pri izvajanju tradicionalne planinske paše pogosto težje doseči. Iz tega razloga podpiramo vse pobude za sistemsko prilagoditev izplačevanja odškodnin na način, da se pri ocenjevanju in dokazovanju škode ter izpolnjevanju ostalih predpisanih pogojev upošteva posebnost tradicionalnega planinskega pašništva v alpskem prostoru.
O izrednem odvzemu konfliktne živali iz narave
Če vzpostavljeni preventivni ukrepi niso učinkoviti za preprečitev ali omilitev škode na premoženju, pa izrednemu odvzemu konfliktne živali iz narave načeloma ne nasprotujemo, pri čemer je ta možnost omejena le na primere dokazano ponavljajočih se napadov iste živali na živino. Vsekakor pa tudi pričakujemo od slehernega uporabnika prostora Triglavskega narodnega parka, da tudi sam z odgovornim ravnanjem zmanjšuje možnosti neposrednega stika s konfliktno živaljo.
Ob vsem tem poudarjamo, da je tudi ohranjanje tradicionalne kmetijske dejavnosti v zavarovanem območju pomemben cilj tako z vidika trajnostnega razvoja in ohranjanja kulturne krajine kot z vidika varstva narave. Da lahko dosežemo oboje, moramo iskati rešitve v sobivanju človeka in velikih zveri.
Pristojnosti JZ TNP v zvezi z velikimi zvermi
Med pogostimi vprašanji, povezanimi z velikimi zvermi, ki jih prejmemo v JZ TNP, so tudi vprašanja o pojavu škodnih primerov. Teh podatkov JZ TNP ne zbira, saj jo pristojnosti zavoda pri upravljanju z velikimi zvermi omejene na monitoring, komunikacijo z deležniki in javnostjo, vključenost v usklajevalne procese in opredeljevanje z mnenjem v postopku izrednih ukrepov na območju TNP.
Sicer pa je negativen odnos človeka do volka prisoten predvsem zaradi škod, ki jih povzroča na domačih živalih. Volk se človeka boji in se mu izogiba. V Sloveniji ni nobenega zabeleženega primera, da bi volk kadarkoli napadel človeka, tudi v širšem evropskem prostoru se to dogaja le izjemoma kot posledica bolezni (npr. stekline). Treba pa je opozoriti, da so psi, ki so brez nadzora, lahko žrtev volkov.
Kako prepoznamo prisotnost volka?
Lahko si pomagamo z opazovanjem sledi. Običajna volčja sled je dolga 11 in široka 8 cm. Sledi volkov je sicer težko ločiti od sledi psov, lahko pa upoštevamo namige, da sledi psa prepoznamo, če so zraven tudi sledi človeka - njegovega lastnika. Psi običajno puščajo cik-cak sledi, volkovi pa hodijo v ravni liniji. Iztrebki volka so polni dlake in jih te živali uporabljajo tudi za označevanje teritorija, zato jih pogosto pustijo na vidnem mestu. Volkovi med seboj komunicirajo s tuljenjem, ki je dolgo in enakomerno in ga slišimo predvsem ponoči. Volkovi živijo družinsko življenje v tropih, ki ga sestavljajo vodilna samec in samica ter njuni potomci iz različnih generacij. Običajno tropi štejejo od dve do osem živali.
V preteklosti je bil volk razširjen po vsej Sloveniji, v sredini 20. stoletja pa je bil na robu izumrtja. Ohranjena populacija volkov je eden od pokazateljev dobro ohranjene narave v Sloveniji.
Več o volkovih v Sloveniji v publikaciji.
Več informacij o volkovih in o projektu Life Wolfalps: www.lifewolfalps.eu/sl/
Fotografija; arhiv JZ TNP