Uvodni sestanek v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani je predstavljal pomembno priložnost za srečanje med institucijami, organizacijami in deležniki z obeh strani meje, italijanske in slovenske, na katerem so bili predstavljeni vsi vidiki procesa kandidature za Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe, ki združuje dve obstoječi biosferni območji na obeh straneh meje, skupno pa bi območje obsegalo skoraj 277.000 hektarjev površine.
Po uvodnih pozdravih sta direktor Naravnega parka Julijsko predgorje Antonio Andrich in Marko Pretner iz Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) predstavila Unescov program Človek in biosfera (MAB), ki obsega 738 biosfernih območij po vsem svetu, med katerimi je 22 čezmejnih. Posebno pozornost sta namenila vključevanju lokalnih skupnosti in deležnikov v kandidaturo. Mnogi od njih so se uvodnega dogodka udeležili in z zbranimi delili svoje misli in načrte, povezane z združevanjem. Kandidatura Julijskih Alp za čezmejno biosferno območje tako ponovno potrjuje skupno željo po krepitvi dolgotrajnega sodelovanja med obema območjema in preseganju državnih meja. To priznanje bo prispevalo k učinkovitejšemu in celostnemu uresničevanju ciljev ohranjanja narave in kulturne dediščine, trajnostnega razvoja in izobraževanja, ki jih zahteva Unescov program MAB.
Pomembna podpora združevanju
Direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park dr. Tit Potočnik in predsednica Naravnega parka Julijsko predgorje Annalisa Di Lenardo sta izpostavila, da je kandidatura nastala iz močne povezanosti med skupnostmi v Julijskih Alpah in bo vodila do pomembnih izzivov, s katerimi se bodo deležniki na obeh straneh meje soočali. Oba si želita, da bi se v prihodnje združenemu čezmejnemu območju pridružila tudi bližnja avstrijska dežela, s katero je območje že povezano preko pridobivanja in izvajanja evropskih projektov. S prisotnostjo slovenskega ministra za okolje in prostor Uroša Brežana in spletnim govorom Antonia Maturanija, generalnega direktorja za zaščito narave in morja italijanskega ministrstva za okolje in energetsko varnost, sta podporo procesu izkazali tudi nacionalni vladi.
Sodelujoči v postopku si sicer prizadevajo za opredelitev in podpis nacionalne pogodbe o sodelovanju za razglasitev Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe do septembra 2023. Pierpaolo Zanchetta, direktor službe za biotsko raznovrstnost dežele Furlanija Julijska krajina, je ob tem poudaril nujnost iskanja skupne identitete za vse prebivalce Julijskih Alp, ne glede na to, s katere strani državne meje prihajajo oziroma na katero stran se preseljujejo. Ekološki pomen Julijskih Alp kot celostnega sistema je izpostavil tudi Metod Rogelj s kranjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave in opozoril na razumevanje trajnostne naravnanosti, ki je pomembna za razvoj območja, še bolj pa za njegov obstoj.
Kandidatura bo imela tehnično podporo Unescovih uradov v Benetkah in Ljubljani, kar dokazujeta včerajšnji sporočili predstavnikov obeh uradov - video sporočilo Jonathana Backerja in govor Marjutke Hafner. Slednja je biosferna območja označila za učilnice, primerne za vse ljudi, katerih glavna značilnost je, da so vselej na voljo – ob vseh letnih časih in urah.
Sodelovanje deležnikov je ključnega pomena
Kot smo že omenili, si sodelujoči prizadevajo, da bi nominacijo pristojnim predstavili v septembru 2023, priznanje oziroma razglasitev Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe pa pričakujejo pozno spomladi leta 2024. Pot do Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe se je sicer začela leta 2009 z razglasitvijo čezmejne Ekoregije Julijske Alpe, priznane s strani Federacije EUROPARC, okrepljene z Evropsko listino za trajnostni turizem (ECST) leta 2016, obe listini pa sta bili obnovljeni leta 2020.
Številni udeleženci včerajšnjega uvodnega srečanja v Mojstrani so izrazili upanje, da bo leta 2023 seme, posajeno leta 2009, obrodilo v obliki končne razglasitve čezmejnega biosfernega območja. V naslednjih mesecih bodo organizirana različna srečanja, da bi skupaj z različnimi deležniki podrobneje opredelili nekatera področja, kot so turizem, kmetijstvo in gozdarstvo, izobraževanje, vključevanje mlajših generacij, ter področji kulturne dediščine in raziskav. Zaključki srečanja bodo predstavljali pomemben del osnutka skupnega akcijskega načrta, v katerem bosta podrobno opredeljeni skupna vizija in strategija upravljanja območja.
Ob zaključku srečanja so številni deležniki izkazali svojo podporo kandidaturi in poudarili njen strateški pomen ne le z vidika ohranjanja narave, ampak tudi z vidika trajnostnega turizma, tradicionalnih kmetijskih praks in ohranjanja lokalne kulturne dediščine ter identitete. Kot je pokazalo včerajšnje uvodno srečanje, bo kandidatura za Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe osredotočena na sodelovanje, prijateljstvo in ravnovesje med lokalnimi skupnostmi in njihovim okoljem.
Za spremljanje naslednjih korakov kandidature obiščite: www.julianalps-mab.eu
