Na današnji seji sveta Javnega zavoda Triglavski narodni park tudi o velikih zvereh

11.01.2023

O sistemskem upravljanju z velikimi zvermi sta na današnji seji sveta Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) spregovorila Mateja Blažič z Ministrstva za okolje in prostor in Sašo Novinec z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Blažičeva je predstavila mednarodno, regionalno in državno zakonodajo, ki ureja varstvo velikih zveri, ki se ji zdi bolj primeren izraz kot upravljanje z njimi. Med drugim je opisala, da ministrstvo dovoljenje za  poseg v populacijo zavarovane vrste izda, če so izpolnjeni trije pogoji: da ni druge zadovoljive možnosti, da se s tem ne ogrozi ugodnega ohranitvenega stanja populacije, izpolnjen pa mora biti še eden od razlogov za odvzem, na primer preprečitev resne škode, zagotavljanje zdravja in     varnosti ljudi, zagotavljanje varstva živalske vrste.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je, kot opozarja Novinec, pristojno za vrste prostoživečih živali, ki se lovijo in so divjad (jelenjad, srnjad, divji prašiči, ipd.) in ne za velike zveri. Ne glede na navedeno pa je preko načrtov za upravljanje z divjadjo poskrbljeno za zagotovitev ustrezne prehranske baze za velike zveri. Na ta način se tudi lahko zmanjšujejo negativni vplivi velikih zveri na kmetovanje, še posebej na rejo domačih živali. MKGP poleg ukrepov, ki so v pomoč pri varovanju pašnih živali, podpira vse aktivnosti, ki gredo v smer boljšega upravljanja oziroma sobivanja s populacijami velikih zveri.

Upravljanje z velikimi zvermi v Triglavskem narodnem parku je predstavil Andrej Arih iz JZ TNP. Povedal je, da v Triglavskem narodnem parku živi pet odraslih risov s tremi legli, stalno pet do 10 rjavih medvedov in trije tropi volkov (pokljuški trop je v TNP prisoten stalno, jelovški občasno, rateški pa zelo redko). Kot je dejal, so glavni cilji upravljanja z velikimi zvermi vzdrževati čezmejno ekološko povezanost, zagotavljati preprečevalne ukrepe za zmanjšanje konfliktnih dogodkov, vzpostaviti pogoje za sobivanje z velikimi zvermi, izboljšati odnos javnosti in sprejemljivost do velikih zveri ter vzpostaviti in vzdrževati učinkovito medsektorsko sodelovanje. Pričakovanja upravljavca Triglavskega narodnega parka pa so aktivno sodelovanje vseh pristojnih deležnikov po načelu vključevanja, kritično in objektivno oceniti posledice prisotnosti velikih zveri na opuščanje tradicionalne rabe v Alpah, razviti in uporabiti učinkovite preprečevalne ukrepe za zmanjšanje obsega konfliktnih dogodkov, vzpostaviti učinkovit odločevalski proces ter celovita, odkrita in enotna komunikacija vseh deležnikov.

Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil stanje velikih zveri v slovenskem alpskem prostoru. Podobno kot drugod po Evropi tudi pri nas beležimo rast in prostorsko širitev populacij medveda in volka, ki se vračata na območja, ki sta jih zgodovinsko poseljevala. Ta proces je zlasti hiter pri volku, za katerega so značilne dolge mladostne disperzije in skokovito širjenje populacij. V zadnjih letih je v Sloveniji zlasti izrazita širitev v alpski prostor, kjer ob stiku dinarske populacije z alpsko in širitvijo volkov po vzhodnih italijanskih Alpah prihaja do kolonizacije iz obeh smeri. V zadnjih letih beležijo že tri reproduktivne trope v Alpah s pričakovanjem, da bo številčnost v prihodnje še naraščala. Volka je tako treba v Alpah začeti razumeti kot stalnega prebivalca in ne le kot občasne gosta in se začeti intenzivno soočati z izzivi, ki ga njegova prisotnost predstavlja za ljudi, ki tam živijo, je prepričan.

Po drugi strani je širitev medveda znatno počasnejša, opozarja Skrbinšek. Čeprav se je populacija medvedov v zadnjem dobrem desetletju povečala, poteka vrnitev te velike zveri v Alpe počasi. To je posledica vedenjskih značilnosti samic, ki praviloma ostanejo blizu domačega okoliša svojih mater in jih redko beležijo v daljinski disperziji. Čeprav številčnost medvedov zahodno od avtoceste Ljubljana – Koper narašča, ostaja reproduktivni del populacije medveda v predalpskem svetu, medtem ko v Alpah beležijo izključno samce. Lahko pa pričakujemo, da se bodo v naslednjih letih v Alpah začele pojavljati tudi samice, širitev reproduktivne populacije pa bo verjetno še vedno počasna.

Urša Fležar in sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so pripravili predstavitev risa v alpskem prostoru. Fležarjeva je opozorila na krepitev populacije risa. V Triglavskem narodnem parku živita risa Tris in Lenka, delno pa na to območje zahajata tudi risa Zois in Aida, ki sicer živita na območju LD Nomenj Gorjuše. Pri prvem paru je bila reprodukcija potrjena enkrat, pri drugem pa dvakrat. V prehrani risa kar 80 odstotkov popisanega plena v Alpah predstavlja srnjad. Kakovostne podatke o populaciji risov zagotavljajo tudi foto pasti, trenutno pa potekajo odlovi risov za namen telemetričega spremljanja. Fležarjeva skupaj s sodelavci v projektu Life Lynx ugotavlja velik doprinos lokalne skupnosti k doselitvi risa v Alpe, poudarila je tudi dobro sodelovanje z lovskimi družinami in narodnim parkom.

Peter Razpet in Blaž Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije sta pripravila analizo škodnih dogodkov in izvedenih ukrepov. Na območju Triglavskega narodnega parka in Lovišča s posebnim namenom (LPN) Triglav po besedah Černeta beležijo približno 40 škodnih primerov na letni ravni po velikih zvereh in šakalu. Praktično vsa škoda je povzročena na drobnici, pretežno na ovcah. Na dveh tretjinah škodnih primerov je povzročitelj volk, predvsem na primorski strani pa se mu pridružuje še šakal. Škodnih primerov po medvedu je približno desetina. Dokazljiva ocenjena škoda znaša v zadnjem letu približno 15.000 evrov za 123 živali.

Preprečevanje konfliktnih dogodkov v Alpah je predstavil Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Volk je velik plenilec, pri nas glavni del njegovega plena predstavljajo jelenjad, srnjad, pa tudi divji prašič in domače pašne živali, kjer lahko pride v stik z njimi. Za alpska območja z razpršeno planinsko pašo zaenkrat ni enostavnih visoko učinkovitih metod za preprečevanje konfliktov, z uporabo kombinacije različnih načinov ter ustreznimi sredstvi za poplačilo škod in spodbujanje njihove uporabe pa se da stopnjo konfliktov zmanjšati. Med uveljavljenimi ukrepi so uporaba elektrike (večžične elektroograje, elektromreže), pomoč živali (pastirski psi, osli, lame), fizična in mehanska zaščita (staje, obore), odvračala (svetlobna, kemična, elektronska) in prisotnost človeka.

V nadaljevanju seje sveta JZ TNP so člani sveta potrdili tudi pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v JZ TNP.