Skupnost Julijskih Alp s povezovanjem do vodilne regije v Sloveniji in v svetu

17.06.2022

Julijske Alpe postajajo prvovrstna povezana in celoletna alpska destinacija, kjer je turizem osrednji generator trajnostnega razvoja. Prizadevanja za razvoj trajnostne mobilnosti in trajnostnega turizma, lokalnih virov, ohranjanja kakovosti okolja in prostora za kakovostno življenje,… so in morajo ostati skupna na vseh področjih delovanja. To je sporočilo terenskega kolegija županov Biosfernega območja Julijske Alpe (BOJA), Skupnosti Julijske Alpe, Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP), Posoškega razvojnega centra (PRC) in Razvojne agencije Zgornje Gorenjske (RAGOR), ki je na Primorskem potekal ta teden.  

Tolmin. Skupna prizadevanja različnih deležnikov na Biosfernem območju Julijske Alpe (BOJA) so usmerjena predvsem v razvijanje trajnostnega turizma in trajnostne mobilnosti s poudarkom na povezovanju, poznavanju in predstavljanju  izjemno bogate naravne,  kulturne in gastronomske  dediščine območja. Cilj skupnega delovanja je dojemanje območja kot enotne regije, ne glede na to, da sega tako na gorenjsko kot na primorsko stran, s skupno zgodovino in prav tako skupno prihodnostjo.

Udeleženci terenskega kolegija iz omenjenih organizacij z Gorenjske so se, skladno s poudarjanjem trajnostne mobilnosti, na Primorsko odpravili z vlakom. Na poti so spoznali bogato zgodovino Bohinjske železniške proge, ki ponuja številne možnosti razvoja tako na področju trajnostne mobilnosti kot na področju doživetij. V Mostu na Soči so se sprehodili po prenovljeni poti do ladjice, s katere so spoznavali naravne in kulturne posebnosti Posočja. Oglede so vodili lokalni vodniki, ki so zbrane seznanili z zanimivimi zgodbami, povezanimi z obiskanimi zanimivostmi, in s tem poskrbeli za nepozabna doživetja. Prav takšen način obiskovanja območja BOJA spodbujajo tudi udeleženci srečanja.

wwwteren2

Veliko priložnosti za spreminjanje navad obiskovalcev in domačinov

Delovno kosilo je potekalo v Gostišču Labrca v Tolminu, posvečeno je bilo pregledu dejavnosti in izzivov v Biosfernem območju Julijske Alpe v letošnjem letu, pri čemer je bil poudarek na mobilnosti. Udeleženci srečanja so se strinjali, da se izzivov prometa ne da reševati po občinah ali po posameznih območjih, temveč se jih je treba lotevati usklajeno za celotno regijo. Da je to nujno, pričajo tudi podatki o obiskanosti Julijskih Alp. Obiskovalci so namreč po rekordnem letu 2019 z več kot štirimi milijoni nočitev lani na tem območju ustvarili 2.894.587 nočitev (25,7 odstotkov je bilo slovenskih gostov).  

Ključnega pomena pri umirjanju prometa je postopno spreminjanje navad tako obiskovalcev kot prebivalcev. Letos bo za namen umirjanja prometa na tem območju na voljo okoli 30 linij organiziranega javnega prevoza, za kar deležniki skupaj namenjajo skoraj 500.000 evrov. Osrednja novost letošnje sezone je digitalizacija voznih redov v Julijskih Alpah, za katero skrbita Skupnost Julijske Alpe in Javni zavod Triglavski narodni park. Uporabnikom bo preko aplikacije, spletne strani in prikazovalnikov na terenu omogočena kakovostna uporabniška izkušnja, saj jim bo na enem mestu (v aplikaciji) v realnem času na voljo informacija, kako od točke A do točke B na celotnem območju.

wwwteren3

Celostna prometna strategija Julijskih Alp je edinstven dokument

Pozitivne učinke tako na umirjanje prometa kot na usmerjanje obiska, kar je ob množičnosti prav tako nujno, že kažeta izjemno priljubljeni pohodniška pot okoli Julijskih Alp Juliana Trail in njena kolesarska različica Juliana Bike. Precej priložnosti za razvoj trajnostne mobilnosti ponuja tudi Bohinjska železniška proga, ki povezuje Gorenjsko in Primorsko, s čemer se ukvarja Konzorcij za Bohinjsko progo. Še obsežnejše učinke pa je po večletnih prizadevanjih pričakovati od uresničevanja ukrepov iz Celostne prometne strategije Julijskih Alp, ki je prvi tovrstni dokument v Sloveniji. Strateški dokument za obdobje sedmih let opredeljuje ukrepe in aktivnosti trajnostne prometne politike v regiji. Gre za celovito obravnavo prometne problematike, ki presega občinske meje. Namenjen je poenotenju prometnih politik med občinami in z državo, koordinaciji med potrebami lokalnih skupnosti in upravljalcem javnega potniškega prometa ter med drugim tudi skupni izvedbi javnih naročil in kandidiranju za namenske razpise za to območje.

Na srečanju so se udeleženci seznanili tudi z LAS projektom Eko regija Biosfernega območja Julijske Alpe, ki bo povezal ključne deležnike na biosfernem območju Julijske Alpe. Projekt, potrjen s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, obsega vzpostavitev podpornega okolja, medresorskega sodelovanja in pogodbenega partnerstva, kar naj bi zagotovilo povečanje potencialov celotnega območja. Udeleženci srečanja pa so se strinjali, da so sinergije nujno potrebne tudi na področju financiranja dejavnosti, naložb in projektov s skupnimi cilji znotraj Biosfernega območja Julijske Alpe.