Kot je znano, je Javni zavod Triglavski narodni park med drugim tudi vodilni partner projekta VrH Julijcev, pri katerem sodeluje še osem drugih partnerjev. Projekt je namenjen izboljšanju stanja osmih kvalifikacijskih vrst (alpska možina, veliki pupek, hribski urh, divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna, triprsti detel) in štirih habitatnih tipov (vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom na silikatnih tleh, gorski ekstenzivno gojeni travniki, aktivna visoka barja, trde oligo-mezotrofne vode z bentoškimi združbami parožnic na območjih Natura 2000 v Triglavskem narodnem parku, stanje katerih je ocenjeno kot neugodno ali celo slabo brez pričakovanega izboljšanja v prihodnosti.
Projekt se je začel leta 2018, sofinancirata ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V sodelovanju z ostalimi partnerji smo med drugim pripravili tudi predloge, kako lahko k izboljšanju stanja omenjenih vrst in habitatnih tipov pripomoremo samo kot posamezniki.
O odgovornosti za ohranjanje raznolikosti v naravi
Pred petdesetimi leti, 3. 3. 1973, je bila v Washingtonu sklenjena Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami - Konvencija CITES (angleško The Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora-CITES). Letošnji Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst je, kot so zapisali na Ministrstvu za naravne vire in prostor, priložnost, da se zamislimo o naši odgovornosti za ohranjanje čudovite raznolikosti življenja na našem planetu. Bogastvo vrst in ekosistemov namreč že tisočletja ohranja človeško civilizacijo in njen razvoj.
Slovenija je z več kot 37 % površine svojega ozemlja, vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000), vodilna v EU. Pri nas živi okrog 850 živalskih endemitov, od katerih je veliko jamskih živali. Te vrste so posebno občutljive na spremembe in mnoge med njimi so v neugodnem stanju. V petdesetem letu konvencije CITES smo na prelomni točki ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Boj proti nezakoniti trgovini s prosto živečimi vrstami
Decembra lani so pogodbenice Konvencije CITES v Montrealu, s sprejetjem Svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost, naredile pomemben korak na področju ohranjanja in varstva živalskih in rastlinskih vrst. Boj proti nezakoniti trgovini s prosto živečimi vrstami je ključni del prizadevanj za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti.
V Sloveniji poleg nadzora nad prepovedano trgovino skušamo v partnerstvu s sosednjimi državi izboljšati stanje vrst. Trenutno poteka več projektov namenjenih izboljšanju stanja ogroženih vrst, ki so tudi vključene na dodatke Konvencije CITES, kot na primer integriran projekt LIFE-IP Natura za okrepljeno upravljanje Nature 2000, doseljevanje risa v Sloveniji v okviru projekta LIFE Lynx in projekt za ohranjanje dvoživk in obnovo njihovih habitatov Life Amphicon, še dodajajo na ministrstvu.
Objava je povzeta po novici na spletni strani Ministrstva za naravne vire in prostor.
Več o projektu VrH Julijcev lahko preberete na tej povezavi.