Edvin Kravanja
Sodelavec parka, parkovni vodnik, domačin, prebivalec Trente
TRIGLAVSKI NARODNI PARK PO LETU 1961… (Edvin je na podlagi ustnih virov nekdanjih nadzornikov Antona Zadnikarja in Alberta Kravanje zbral nekaj spominov iz časa prvih korakov ustanovitve narodnega parka v letih po 1961)
Na pobudo Okrajnega ljudskega odbora v Radovljici (planinci, domačini) je bil na nivoju Republike Slovenije leta 1959 sprejet poseben zakon o narodnih parkih. Strokovno pripravo zakona je z veliko vnemo vodila dr. Angela Piskernik s številnimi uglednimi naravoslovci. Naslednje leto je bil pripravljen Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za »Triglavski narodni park«. Odlok je 26. Junija 1961 sprejela Ljudska skupščina Slovenije, kar je pomenilo drugo rojstvo parka (prvo rojstvo je bilo leta 1924). Odlok je vseboval samo štiri člene, prvič pa je bilo uradno uporabljeno ime Triglavski narodni park.
Park v obsegu 2000 ha je poleg Doline Triglavskih jezer obsegal še del Komarče s slapom Savica in Hribarice s Kanjavcem.
Obseg narodnega parka iz leta 1961 (vir: Varstvo narave, 1962)
Velike zasluge pri začetnem upravljanju narodnega parka je imel dr. Miha Potočnik. Sam je vodil prvo komisijo za upravljanje parka pri Skupščini občine Radovljica. Kasneje je bilo upravljanje zaupano Zavodu za gojitev divjadi Triglav z Bleda.
Prve oznake na terenu so bile lesene table in ponekod kovinski napisi »TRIGLAVSKI NARODNI PARK«. Julija 1964 so bile postavljene ob planinskih poteh, na vstopih v tedanji park. Bile so dvojezične, v slovenščini in angleščini. Stale so pri planini Ovčarija, na Štapcah, Na Kalu, na Orličih nad Črnim jezerom, na Prehodavcih, Hribaricah, Velikih vratih. Namestili in vzdrževali so jih lovski čuvaji, hkrati prvi naravovarstveni nadzorniki parka.
Ostanek prvih terenskih oznak Triglavskega narodnega parka na Velikih vratih nad planino Lopučnica ob mejniku Rapalske meje. Na desni je Albert Kravanja starejši, naravovarstveni nadzornik z registrsko številko 1 v Republiki Sloveniji. Fotografija: Dušan Mramor, 2001
Kovinski napis "Triglavski narodni park" na Prehodavcih
Lov in planinska paša sta bila po letu 1964 v Dolini Triglavskih jezer prepovedana. Izvajal se je reden nadzor, tudi zaradi pogostega nabiranja zdravilnih zelišč in trganja planinskega cvetja. Zanimivo je, da so naravovarstvene tečaje opravili tudi nekateri čuvaji lovskih družin. Po opravljenem izobraževanju so prejeli kovinske priponke GS (gorska straža). Bile so ovalne oblike, pokončne, z motivom encijana (clusijev svišč).
Priponka "Gorska straža" (vir: Komisija za varstvo gorske narave PZS)
Nekdanji nadzornik Anton Zadnikar se spominja, da so pri Črnem jezeru in pri Ledvici tedaj namestili klopce in manjše koše za smeti. Koši so bili takoj polni, pri Črnem jezeru je bila naenkrat gora smeti. S težavo je tedanjega direktorja Ivana Fabjana prepričal, da odstranjevanja smeti sam ne zmore in da bo treba ubrati drugo pot…