IRENA LAČEN BENEDIČIČ

V.d. direktorice Gornjesavskega muzeja

Gornjesavski muzej Jesenice ob štiridesetletnici Triglavskega narodnega parka

Gornjesavski muzej Jesenice je naslednik Tehniškega muzeja Železarne Jesenice, ki je bil ustanovljen leta 1951 in je deloval v okviru jeseniške železarne. Od leta 1991 deluje kot občinski javni zavod od Jesenic do Rateč. Danes združuje muzeje: Kajžnkova hiša v Ratečah, Liznjekova domačija v Kranjski Gori, Slovenski planinski muzej v Mojstrani, na Jesenicah pa Slovenski železarski muzej, Muzej delavske kulture v Kasarni na Stari Savi, kjer je tudi večnamenska dvorana Kolpern, ter Galerijo Kosova graščina.

Poslanstvo javnega zavoda je skrb za prepoznavanje, ohranjanje, predstavljanje ter razumevanje žive, premične kulturne in naravne dediščine gornjesavske regije s posebnim poudarkom na planinski in železarski dediščini širšega slovenskega prostora, kjer živijo in delujejo Slovenci. Deluje na naslednjih področjih:

– zgodovina železarstva in rudarstva s tehniško dediščino in s tem povezanih dejavnosti (Slovenski železarski muzej na Stari Savi);

– zgodovina slovenskega planinstva in gorništva in s tem povezanih dejavnosti (Slovenski planinski muzej v  Mojstrani);

– mestna in krajevna kulturna zgodovina celotne gornjesavske regije;

– etnologija nosilcev dejavnosti in prebivalcev gornjesavske regije in
– geologija in paleontologija gornjesavske regije.

Sodelovanje s Triglavskim narodnim parkom se odraža skoraj na vseh področjih našega delovanja, v največji meri pa na področju planinstva.
V Gornjesavski dolini so planinci sistematično zbirali gradivo o zgodovini planinstva in iskali primerne prostore za njegovo prezentacijo že kmalu po koncu 2. svetovne vojne. V Mojstrani jim je leta 1984 ob finančni pomoči tedanje jeseniške občine, Železarne Jesenice, Triglavskega narodnega parka, nekaterih podjetij in zasebnikov ter strokovni pomoči Gorenjskega muzeja uspelo odpreti Triglavsko muzejsko zbirko v izpraznjenih prostorih nekdanjega študentskega okrevališča na Triglavski cesti 50. Ustanoviteljica zbirke je bila Kulturna skupnost Jesenice. V naslednjih letih se je zbirka še dopolnjevala in preurejala, zanjo pa je skrbelo PD Dovje - Mojstrana z oskrbnikom Avgustom Delavcem. Od leta 1997 je bila Triglavska muzejska zbirka, v kateri je delovala tudi informacijska točka Triglavskega narodnega parka, institucionalno vključena v Gornjesavski muzej Jesenice, notranjo organizacijsko enoto Kranjska Gora. Zbirka je predstavljala bazo predmetov za nov Slovenski planinski muzej.

Na podlagi dolgoletnih prizadevanj in skupnih interesov za vzpostavitev Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani smo pomladi 2006 partnerji v projektu, Občina Kranjska Gora, Planinska zveza Slovenije, Planinsko društvo Dovje - Mojstrana, Triglavski narodni park in občinski javni zavod Gornjesavski muzej Jesenice, sklenili dogovor o partnerstvu za izvedbo projekta SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ MOJSTRANA.

Po uspešni prijavi projekta Občine Kranjska Gora na razpis MGRT smo 7. avgusta 2010 v Mojstrani odprli Slovenski planinski muzej.

V njem ponujamo doživetje razstave kot lasten vzpon na goro, spodbujamo zanimanje za gore, radosti in nevarnosti planinstva, tradicijo in še mnogo več. Pri nas je dom planincev, kjer se preteklost živahno prepleta s sodobnostjo in jo tako aktualizira. S partnerji, sodelavci in prostovoljci ustvarjamo skupen prostor spomina, navdiha in tkemo trdno navezo za vrhove prihodnosti.

Slikovito in izvirno vključujemo in raziskujemo skoraj vse vidike alpskega življenja in duha – teme univerzalnih razsežnosti – hkrati pa utrjujemo in spodbujamo alpsko, nacionalno identiteto. Slovenci smo narod, ki je svojo identiteto tako v preteklosti kot tudi sedanjosti iskal, utrjeval in dokazoval prav v gorah. Predani smo spoštovanju kulturne in naravne edinstvenosti alpskega sveta. Pri nas je info točka alpske konvencije in vse od odprtja prvega muzeja v Mojstrani informacijska točka Triglavskega narodnega parka. Ta je v skladu s poslanstvom vsako leto zanimivejša, privlačnejša za obiskovalce.

S sodelavci Triglavskega narodnega parka sooblikujemo skupne projekte, kot so vodeni ogledi s pedagoškimi programi v naravi in muzeju, zanimiva predavanja, predstavitve  ter najmanj enkrat letno izmenjavo razstav.

Ker se zavedamo pomena prepoznavnosti skupna alpske dediščine na območju in v zaledju območja Triglavskega narodnega parka, sooblikujemo strateške dokumente, letne programe oziroma projekte, ki so namenjeni predvsem povezovanju. Usmerjeni smo k vključevanju javnosti in oblikovanju t. i. participativnega in inkluzivnega muzeja. S kreativnimi sodelavci javnega zavoda Triglavski narodni park nam to uspeva še bolje. Svoje poslanstvo z medsebojnim sodelovanjem izpopolnjujemo, poglabljamo in izboljšujemo vse to v dobro narave in sobivanja ljudi pod Triglavom.

Iskrene čestitke ob obletnici.