Peter Skoberne
Peter Skoberne je doktor biologije, naravovarstvenik s širokim vedenjem in znanjem, publicist, predavatelj, fotograf. S področjem varstva narave se je poklicno ukvarjal celo karierno pot, kratko obdobje tudi kot v.d. direktor Triglavskega narodnega parka.
Ob 40-letnici Triglavskega narodnega parka
S Triglavskim narodnim parkom me veže res veliko spominov. Od hribovskih do službenih, od osebnih do družinskih, družabnih in družbenih. Na začetku poklicne poti v skupini za varstvo narave Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine SRS sem se po služenju vojaškega roka posvetil urejanju dokumentacije. Med drugim sem tudi spremljal živahno dogajanje ob sprejemanju zakona o razširjenem Triglavskem narodnem parku. Stane Peterlin in Rado Smerdu sta bila tesno vpeta v živahne razprave o meji in varstvenih režimih. Vse je kazalo, da bodo več desetletna prizadevanja razširiti narodni park in vključiti v osrednji del Triglav, po katerem se je imenoval, vendarle obrodila sad konec leta 1980. V novembru je bila sprejeta odločitev, da za poslance republiške skupščine pripravimo razstavo o TNP in tudi s tem spodbudimo sprejem zakona.
Pripravili smo ustrezen izbor črno-belih fotografij, velik zemljevid območja ter napisali besedila. Naš zavodski fotograf Jože Gorjup je izdelal povečave, Geodetski zavod SRS pa nam je ponudil odlične fotografije iz zraka. Ob cikličnem snemanju je namreč kamera ob obračanju letala snemala tudi iz drugega zornega kota in kot stranski produkt so nastale izjemne fotografije. Naslednji izziv je bila izbira primerne podlage za fotografije. Po različnih poskusih smo se odločili za kaširanje na aluminijevo ploščo. Za oblikovanje besedila smo uporabili izkušnje prvih označevalnih tabel za naravne znamenitosti. Natančnost Baldomirja Svetličiča je bila jamstvo za lično pripravo. Poskrbeli smo še za stojala, izvrtali luknje, privili aluminijeve plošče in sestavili panoje. Najprej poskusno kar v prostorih zavoda na Plečnikovem trgu. Gradivo si je 12. decembra 1980 v spremstvu direktorja Marijana Kolariča ogledala tudi sekretarka za urbanizem Marija Zupančič Vičar (direktorica TNP 1988 – 1992).
Potem smo panoje razstavili, zagrabili in večkrat peš prenesli v avlo pred skupščinsko dvorano. Malo smo se počutili nelagodno, ko smo s stojali, vrtalkami in kladivi hodili mimo začudenih varnostnikov. V avli smo sestavili panoje. Na koncu smo bili prav ponosni, kako nam je uspelo iz razpoložljivega gradiva in lastnimi silami sestaviti tako dobro razstavo.
Vendar se je veselje kmalu skalilo. Dne 16. decembra 1980 je zasedala Skupščina in ni sprejela Zakona o TNP. Bilo bi naivno, če bi verjeli, da bo razstava vplivala na odločitve poslancev. Še vedno je bila sporna predlagana zahodna meja TNP na Tolminskem. Seje se ni mogla udeležiti sekretarka Vičarjeva, ker je bila na službenem potovanju v Furlaniji in bi gotovo poskrbela za živahnejšo razpravo, tako pa je obrodilo sadove posredovanje županov in zakon ni bil sprejet.
Župane je po vrnitvi iz Furlanije povabila na razgovor (pravzaprav zagovor) sekretarka Vičarjeva. Kolikor mi je znano, so na koncu burnega sestanka župani obljubili podporo zakonu, vendar se je zunanja meja predloga TNP znova umaknila proti vzhodu, ponekod vse do meje osrednjega območja. Zakon je bil sprejet na seji republiške Skupščine 27. maja 1981.
Avtor fotografij: Peter Skoberne