STANE KLEMENC

Fotograf, alpinist, popotnik, gorski vodnik in reševalec

Leta 1982 sem kupil staro hišo na Gorjušah, ki ležijo na robu Pokljuke. Takrat sem prišel v stik z upravo parka, kar je bilo nujno, če si v njem želel graditi in živeti. Pridobivanje potrebnih soglasij za gradnjo v parku je bila za mene zelo pozitivna izkušnja. Prijazno in strokovno so mi predstavili pogoje gradnje v tem delu parka, držal sem se njihovih pogojev in nasvetov ter hitro pridobil soglasja in gradbeno dovoljenje.

Naslednje leto se je v upravi parka zaposlil cenjeni prijatelj Janez Bizjak, kar je še poglobilo moje sodelovanje s parkom. V tistem obdobju so načrtovali delovno mesto za stike z javnostjo, kar mi je bilo zelo vabljivo in pripravljen sem se bil prijaviti na razpis. Ker  so uradni mlini mleli prepočasi, sem se posvetil svojemu poklicu in začel lastno podjetniško pot. Sodelovanje s TNP - jem in Janezom Bizjakom, ki je postal direktor se je nadaljevalo na področju fotografije. Leta 1994 je izšla foto monografija TNP, za katero je Janez Bizjak prispeval tekst jaz pa fotografije. Knjigo je omogočila založba Mladinska knjiga, urednik je bil g. Marjan Krušič. Knjiga je bila uspešna in deležna ponatisa.

Leta 2009 sem opazil v Dvojnem Triglavskem jezeru nenormalno veliko alg, toplo poletje in dolgoletni izpusti odpadnih voda so povzročili močno onesnaženje jezerske vode in brez dvoma vplivali na kvaliteto vode Črnega in Bohinjskega jezera. Dobro leto sem posvetil raziskovanju in urejanju tega problema. Močno sem bil razočaran nad delom pristojnih inšpekcijskih služb, z njimi sem izgubljal živce in energijo. Nihče od inšpektorjev se ni vprašal ali izračunal, za koliko let zadošča obstoječa greznica. Vsako leto je bila verjetno vsaj dvakrat polna in so njeno vsebino prečrpavali v gosto rušje cca 40m vzhodno od koče. V podrobnosti se ne bom spuščal, ker bi presegel željeni obseg tega prispevka. Končalo se je na videz uspešno, ker so pri koči naredili čistilno postajo, po mojem nestrokovnem mnenju daleč premajhno  glede na število obiskovalcev.

V TNP ju živim že skoraj 40 let in sem nadvse hvaležen vsem, ki so prispevali k ustanovitvi  in delovanju Uprave Triglavskega narodnega parka. Iz svojih izkušenj vem, da prisotnost te ustanove bistveno prispeva k ohranjanju naravne in kulturne dediščine celotnega področja. Seveda je bilo v teh letih obstoja tudi veliko kritik, da nam parkovna pravila onemogočajo normalno življenje in razvoj (kar je bilo večkrat tudi upravičeno..). Strokovni delavci parka ste v teh letih z vztrajnim delom veliko doprinesli k razumevanju pomena parka za vse nas, ki živimo na tem področju. Zdaj se veliko bolj zavedamo, da je TNP dragocena, tudi tržna priložnost, ki bo z nadaljnjim razvojem in obljubljeno pomočjo države omogočila preživetje vsem domačinom.