Znanstvene raziskave na območju TNP se izvajajo na podlagi soglasja upravljavca narodnega parka. Postopek izdaje soglasja poteka na podlagi pisne vloge. Izvajalec znanstvene raziskave mora po koncu del seznaniti upravljavca narodnega parka s poročilom o opravljeni znanstveni raziskavi.

Upravljavec narodnega parka seznani Zavod Republike Slovenije za varstvo narave kot strokovno organizacijo na področju ohranjanja narave o opravljenih znanstvenih raziskavah na območju narodnega parka v preteklem koledarskem letu in mu na podlagi zahteve dostavi tudi pridobljene podatke.

Merila za izdajo soglasja k izvajanju raziskav so zlasti:

• raziskovalne metode morajo biti izbrane na način, ki najmanj poškoduje naravno okolje;-
• čas in kraj raziskave morata biti izbrana na način, ki najmanj vpliva na življenjske cikle prostoživečih vrst;
• raziskava mora biti opravljena skladno s strokovnimi usmeritvami, ki jih poda javni zavod;

Obrazci

Vloga za pridobitev soglasja za znanstvene raziskave

Na celotnem območju narodnega parka je določena prepoved odvzema mineralov in fosilov iz narave, razen za znanstvenoraziskovalne ali izobraževalne namene s soglasjem upravljavca narodnega parka.

Na podlagi soglasja JZ TNP lahko odvzem mineralov in fosilov v izobraževalne in znanstvene namene izvede organizacija, ki izvaja izobraževalno ali znanstveno dejavnost oz. fizična oseba s pooblastilom take organizacije.

V primeru odvzema mineralov ali fosilov v znanstvene namene je potrebno po končani znanstveni raziskavi JZ TNP obvestiti o znanstvenih odkritjih. Obvestilo lahko vsebuje poročilo o opravljeni raziskavi ali pa znanstveni članek o opravljeni raziskavi.

V primeru odvzema mineralov in fosilov v izobraževalne namene je potrebno v vlogi navesti tudi časovno dimenzijo uporabe v izobraževalni namen (enkratna, večkratna, trajna raba odvzetega minerala ali fosila).

V soglasju JZ TNP določi način, količino, kraj in čas odvzema mineralov ali fosilov v izobraževalne ali znanstvene namene. 

Merila za izdajo soglasja za odvzemanje mineralov in fosilov iz narave so zlasti:

• dovoli se odvzem vrst in količine mineralov in fosilov iz nahajališča na način, ki ne vpliva na izjemnost, ohranjenost ali redkost nahajališča v naravi, razen če obstoj nahajališča ogrožajo naravni procesi ali druga človekova dejavnost;
• odvzem mora biti izveden tako, da so poškodbe v naravi čim manjše, ne ogrožajo stanja nahajališča ter ne prizadenejo drugih sestavin naravne in kulturne krajine v narodnem parku;
• odvzem z miniranjem in vrtanjem se ne dovoli;

Obrazci

Vloga za pridobitev soglasja za odvzem mineralov in fosilov v izobraževalne ali znanstvene namene

ODVZEMI RASTLIN PROSTOŽIVEČIH VRST, VKLJUČNO Z GLIVAMI, V KOMERCIALNE NAMENE

Prvo varstveno območje

Predpisani varstveni režim v prvem varstvenem območju prepoveduje kakršenkoli odvzem iz narave živali, rastlin in gliv prostoživečih vrst. Izjemoma je odvzem živali iz narave na podlagi soglasja upravljavca TNP dovoljen za znanstvenoraziskovalne namene in za izvajanje ukrepov varstva po predpisih na področju ohranjanja narave, odvzem rastlin in gliv iz narave pa je poleg znanstvenoraziskovalnega dela dopusten tudi v izobraževalne namene.

Vloga za pridobitev soglasja za odvzem iz narave živali, rastlin ali gliv prostoživečih vrst v znanstvenoraziskovalne ali izobraževalne namene

Drugo in tretje varstveno območje

2.1 Živali

V drugem in tretjem varstvenem območju TNP je prepovedan odvzem živali tistih prostoživečih vrst, ki niso divjad ali ribe po predpisih na področju lova ali ribolova. Odvzem slednjih je namreč urejen z lovskoupravljavskimi in ribiškogojitvenimi načrti. Kljub predpisani prepovedi pa je živali prostoživečih vrst izjemoma dovoljeno odvzeti iz narave v znanstvenoraziskovalne namene, pri čemer je za nezavarovane vrste potrebno pridobiti soglasje upravljavca TNP. Če pa živali pripadajo zavarovanim vrstam iz priloge 1A Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odlUS, 96/08, 36/09), je za njihov odvzem iz narave potrebno pridobiti dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje, v postopku njegove izdaje pa upravljavec TNP sodeluje z mnenjem, ki se obvezno upošteva.

Vloga za pridobitev soglasja za odvzem iz narave živali, rastlin ali gliv prostoživečih vrst v znanstvenoraziskovalne ali izobraževalne namene

2.2. Rastline in glive

Predpisan splošni varstveni režim v drugem in tretjem varstvenem območju TNP ne omejuje nabiranja rastlin in gliv nezavarovanih vrst v osebne nepridobitne namene, njihov odvzem iz narave v komercialne namene pa je dovoljen le na podlagi predhodnega soglasja upravljavca TNP. Med rastlinami je izjema drevje, odvzem katerega se izvaja na podlagi gozdnogospodarskih načrtov.

Za zavarovane rastlinske vrste velja varstveni režim, ki ga predpisuje Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09). Kakršnokoli nabiranje takih rastlin je praviloma dopustno le na podlagi dovoljenja Agencije Republike Slovenije za okolje. Slednjega je potrebno med drugim pridobiti tudi za navadno arniko (Arnica montana), zimzeleni gornik (Arctostaphyllos uva-ursi), košutnik (Gentiana lutea), panonski svišč (Gentiana pannonica) in bodečo lobodiko (Ruscus aculeatus) kot edinih iz skupine zavarovanih rastlinskih vrst, ki jih je dovoljeno izkoriščati. V postopku izdaje dovoljenja za izkoriščanje rastlin navedenih vrst sodeluje upravljavec TNP z mnenjem, ki se obvezno upošteva.

Soglasje upravljavca TNP za komercialno nabiranje rastlin je potrebno pridobiti tudi pri zavarovanih rastlinskih vrstah, kjer je z izjemo semen in plodov dopustno odvzeti iz narave nadzemne dele brez dovoljenja Agencije Republike Slovenije za okolje. Te vrste so navadni mali zvonček (Galanthus nivalis), šmarnica (Convallaria majalis), navadna ciklama (Cyclamen purpurascens), hostni teloh (Helleborus dumetorum), črni teloh (Helleborus niger) in blagodišeči teloh (Helleborus odorus).

Vloga za pridobitev soglasja za odvzem iz narave rastlin prostoživečih vrst v komercialne namene

Na podlagi soglasja upravljavca TNP je sicer dovoljeno komercialno nabiranje gliv nezavarovanih vrst, pri čemer pa je potrebno spoštovati pogoje in omejitve, ki jih za način odvzema iz narave in druga ravnanja predpisujeta Uredba o varstvu samoniklih gliv (Uradni list RS, št. 57/98) in Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09).

Najbolj ogrožene prostoživeče vrste gliv so zavarovane z Uredbo o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv (Uradni list RS, št. 58/11), ki med drugim prepoveduje kakršenkoli odvzem trosnjakov ali micelija iz narave. Izjemoma so taka ravnanja dopustna le za znanstvenoraziskovalne ali izobraževalne namene in na podlagi dovoljenja Agencije Republike Slovenije za okolje. V postopku izdaje navedenega dovoljenja sodeluje upravljavec TNP z mnenjem, ki se obvezno upošteva.

Vloga za pridobitev soglasja za odvzem iz narave gliv prostoživečih vrst v komercialne namene

Prvo in drugo varstveno območje narodnega parka

V prvem in drugem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka je odvzem mivke, peska in proda iz strug vodotokov ter vodnih in priobalnih zemljišč dovoljeno samo zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda s soglasjem upravljavca narodnega parka.

Tretje varstveno območje narodnega parka

V tretjem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka je odvzemanje mivke, peska in proda iz strug vodotokov ter vodnih in priobalnih zemljišč dovoljeno za potrebe v narodnem parku s soglasjem upravljavca narodnega parka.

Merila za izdajo soglasja so zlasti:

• odvzemi se izvajajo prednostno na mestih, kjer nastajajo zaplavni čepi in nanosi naplavin (npr. pri pregradah);
• čiščenje in odvzem naplavin sta količinsko omejena (npr. sezonski obseg naplavin);
• način odvzema je treba prilagoditi zatečeni reliefni izoblikovanosti obvodnih brežin (ureditev dostopa, transport) in obrežni vegetaciji, tako da bodo posegi in vplivi čim manjši;
• z odvzemom se ne smejo povzročati večje spremembe vodnega režima (pretočne razmere, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka) ali kakovosti vode;
• odvzem mora biti časovno ustrezen (zunaj nizkih vodostajev, obdobij drsti rib, gnezdenja ptic in zimskega mirovanja živali, turistične sezone);
• poseg mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

Vloga za pridobitev soglasja za odvzem mivke, peska in proda iz vodotokov ter vodnih in priobalnih zemljišč

Na območju narodnega parka je prepovedano leteti z zrakoplovi pod 1000 čevlji (304,8 metri) nad najvišjo trenutno točko oziroma oviro med letenjem, razen za potrebe vzdrževanja in oskrbovanja objektov pod pogoji, določenimi v načrtu upravljanja, zaradi zagotavljanja obrambe države, zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, izvajanja policijskih nalog, znanstvenoraziskovalne dejavnosti in meteorološke službe ter s soglasjem upravljavca narodnega parka izvajati geodetsko, filmsko, video in dokumentarno snemanje narodnega parka.

Merila za izdajo soglasja k izvajanju geodetskega, filmskega, video- in dokumentarnega snemanja z zrakoplovi pod 1000 čevlji (304,8 metra) nad najvišjo trenutno točko oziroma oviro med letenjem v narodnem parku so zlasti:

• izredni preleti z motornimi zrakoplovi za potrebe snemanj so sprejemljivi le v raziskovalne namene, izjemoma tudi v dokumentarne in promocijske;
• izvajalec snemanja je dolžen termin preleta načrtovati med tednom, ob koncih tedna se je treba preletom izogibati zaradi večjega števila obiskovalcev narodnega parka;
• izvajalec snemanja se je dolžen izogibati preletom pred zoro in mrakom (sončni vzhod/zahod), saj je ta čas pomemben za aktivnosti prostoživečih živali;
• izvajalec snemanja je dolžen upravljavca predhodno obvestiti o natančnem datumu in trasi preleta z motornim zrakoplovom najpozneje 10 delovnih dni pred izvedbo;
• o vsaki spremembi letenja glede na vlogo je treba predčasno obvestiti upravljavca, to še posebej velja za spremembo trase letenja;
• v soglasju se opredeli tudi najnižja dovoljena višina leta.

Obrazci

Vloga za pridobitev soglasja za letenje z motornimi zrakoplovi za potrebe geodetskega, filmskega ter dokumentarnega snemanja in znanstvene raziskave

V prvem in drugem varstvenem območju je prepovedano prirejati javne shode in prireditve ter organizirati športna tekmovanja, razen če ne povzročajo prekomerne obremenitve s hrupom in če nimajo neugodnih vplivov na cilje narodnega parka, s soglasjem upravljavca TNP.

O prireditvah, ki potekajo v tretjem varstvenem območju narodnega parka se upravljavca zavarovanega območja obvesti o prireditvi. Upravljavec na obvestilo odgovori z mnenjem s pogoji.

Merila za izdajo soglasja za izvedbo prireditev, shodov in tekmovanj so zlasti:

• trase/lokacije prireditev so sprejemljive le na območjih, kjer obremenitev ne bo imela neugodnih vplivov na naravo (npr. zunaj mirnih območij …);
• prireditev mora potekati na trasi/lokaciji, ki je navedena v zahtevku;
• trajni posegi v prostor na lokaciji/trasi prireditve niso dovoljeni;
• glasnost na prireditvi ne sme presegati zakonsko predpisanih ravni hrupa oziroma se glede na naravne vrednosti območja določijo mejne vrednosti hrupa ter potrebni omilitveni ukrepi in ureditve;
• vozila udeležencev prireditve morajo biti parkirana na urejenih parkiriščih, parkiranje v naravnem okolju ni dovoljeno;
• organizator mora v 24 urah po koncu prireditve odstraniti vse odpadke in oznake, ki jih je postavil za potrebe prireditve;
• organizator mora zagotoviti ustrezne sanitarne pogoje (postavitev sanitarij, praznjenje in čiščenje) in odvoz odpadkov;
• če je predvidena zapora ceste, je treba pridobiti soglasje upravljavca ceste (Direkcija RS za ceste za državne ceste, občina za lokalne ceste);
• če je predvidena uporaba gozdnih prometnic, mora organizator obvestiti pristojno območno enoto ZGS;
• pri izvedbi prireditev in športnih tekmovanj je treba upoštevati Okoljevarstveni in naravovarstveni kodeks.

Ob zgoraj navedenih splošnih merilih se pri organizaciji sankanja upošteva še:

• določi se ura (od kdaj do kdaj), ob kateri je dejavnost dovoljena, če gre za dejavnost, ki traja sezonsko;
• dodatna osvetlitev sankališč ali uporaba zvočnih naprav ni dovoljena;
• po končani sezoni je organizator dolžen sanirati vse poškodbe terena na lokaciji, kjer je potekala dejavnost;
• soglasje se izda za vsako sezono posebej, med sezono se preverja izvajanje dejavnosti.

Vloga za pridobitev soglasja za prirejanje javnih shodov, prireditev in športnih tekmovanj

Na območju narodnega parka je prepovedano šotoriti ali taboriti zunaj za to določenih mest, razen na mestih, kjer ta dejavnost ne ogroža ciljev narodnega parka in s soglasjem upravljavca narodnega parka.

Merila za izdajo soglasja za šotorjenje ali taborjenje na mestih, kjer ta dejavnost ne ogroža ciljev narodnega parka, so zlasti:

• tabori se prednostno umeščajo na tradicionalne in med deležniki usklajene lokacije, ki so določene v občinskih odlokih;
• v soglasju se določi zmogljivosti prostora (število šotorov in udeležencev);
• dejavnosti v času tabora morajo biti skladne s predpisi parkovnih lokalnih skupnosti;
• na tabornem prostoru niso dovoljeni trajni posegi v prostor niti posegi v vegetacijo, predvsem žaganje drevja in grmovja, za potrebe postavitve tabora, kurjave ali tabornega ognja;
• kurjenje odprtega ognja je izjemoma dovoljeno le na enem urejenem mestu, skladno z določbami 5. člena Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14) – ureditev kurišča, oddaljenost od dreves oziroma gozda, zavarovanje in nadziranje ognja;
• za sanitarije je treba uporabljati kemična stranišča; kjer to ni mogoče, se uredi ena latrina ali več teh; organizator tabora mora poskrbeti za ustrezno ravnanje z odpadno vodo;
• organizator mora poskrbeti, da se vsi odpadki ločujejo in odstranijo na ustrezno urejeno mesto, ki je del sistema ravnanja z odpadki;
• na območju tabornih prostorov in šotorišč ne sme biti voznih površin; vozila taborečih je treba parkirati na urejenih parkiriščih ali ob cesti, parkiranje v naravnem okolju ali celo v taboru ni sprejemljivo;
• izvajanje dejavnosti ne sme povzročati čezmerne obremenitve okolja s hrupom ne vznemirjanja živali;
• po končanem taborjenju se odstranijo vsi začasni taborni objekti in ureditve, sanirajo se morebitne poškodbe (npr. obnova travne ruše);
• po končanih taborih je treba površine povrniti v prvotno stanje, vse odpadke pa odnesti v dolino na odlagalna mesta, ustrezna za to.

Dodatna merila za raziskovalne in jamarske tabore:

• tabor oziroma šotori morajo biti opremljeni z večjim napisom »Jamarski/ raziskovalni tabor«;
• odpadno karbidno apno je treba v plastičnih vrečkah odnesti iz jame in ga nato skupaj z drugimi odpadki prenesti v dolino na ustrezno mesto, ki je del sistema ravnanja z odpadki;
• kurjenje ognja je prepovedano, za kuhanje naj se uporabljajo plinski ali bencinski kuhalniki;
• prepovedano je odnašati ostanke iz prve svetovne vojne;
• pri izdaji soglasja za raziskovalne tabore se upoštevajo tudi določbe 28. člena ZTNP-1 (znanstvene raziskave).

Dodatna merila za začasne planinske in taborniške tabore:

- tabori se izvajajo izključno v organizaciji PZS in PD ter Taborniške zveze Slovenije in društev tabornikov; namenjeni so mladim (do 16. oziroma 18. leta starosti), zato je treba zagotoviti ustrezno vodenje in varnost.

Obrazci

Vloga za pridobitev soglasja za šotorjenje ali  taborjenje zunaj za to določenih mest

Prvo in drugo varstveno območje narodnega parka

Kopanje, potapljanje, čolnarjenje in druge rekreacijske dejavnosti na jezerih in vodotokih so izrecno prepovedane v prvem in drugem varstvenem območju. Izjema v drugem varstvenem območju je območje Bohinjskega jezera z okolico, kjer je kopanje, potapljanje, drsanje, čolnarjenje in jadranje dovoljeno.

Tretje varstveno območje narodnega parka

V tretjem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka je na vodotokih in stoječih vodah izvajanje turističnih, športnih ali rekreacijskih dejavnosti dopustno, in sicer na za to določenih mestih ter s soglasjem upravljavca narodnega parka. Za ribolov po predpisih, ki urejajo sladkovodno ribištvo, soglasje upravljavca narodnega parka ni potrebno.

Merila za izdajo soglasja za turistične, športne in rekreacijske dejavnosti na vodotokih in stoječih vodah v narodnem parku, ki niso ribolov po predpisih, ki jih ureja sladkovodno ribištvo, so zlasti:

• oskrba z zdravstveno ustrezno pitno vodo ima prednost pred izvajanjem turističnih, športnih in rekreativnih dejavnosti na vodotokih in stoječih vodah;-
• v soglasju se določijo mesta izvajanja posameznih dejavnosti na vodotokih in stoječih vodah;
• v soglasju se časovno opredeli izvajanje dejavnosti na vodotokih (meseci, del dneva ipd.);
• v soglasju se določijo druge omejitve izvajanja dejavnosti (npr. pretok vodotoka, pri katerem je izvajanje dejavnosti dovoljeno, velikost plovila, obvezno predhodno obvestilo javnega zavoda o izvajanju dejavnosti ipd.);
• pri izvajanju dejavnosti se uporabljajo obstoječa infrastruktura ter ureditve na vodnih in priobalnih zemljiščih (npr. že urejena sidrišča, klini, dostopne poti ipd.); nove ureditve niso dovoljene;
• zaradi izvajanja dejavnosti ni dovoljeno spreminjati kakovosti in količine vode, hitrosti pretoka, prostorske in časovne razporeditve voda, smeri toka vode, vidne podobe (npr. z odstranjevanjem skal, obrežne vegetacije ipd.);
• pri izvajanju dejavnosti naj se udeleženci izogibajo hoji po stoječi ali počasi tekoči vodi, kaljenju vode, hoji po vegetaciji v vodotoku in ob njem, premikanju skal;
• vstopanje v naravne votline in jame na/ob vodotokih ni dovoljeno;
• izvajanje dejavnosti ne sme povzročati čezmerne obremenitve okolja s hrupom ne vznemirjanja živali;
• vnos ter odvzem rib in drugih živali prostoživečih vrst iz narave nista dovoljena;
• na/ob vodotokih, stoječih vodah in na parkiriščih ni dovoljeno odlagati odpadnih snovi; morebitne odpadke je treba odstraniti na mesta, urejena za to;
• vozila udeležencev oziroma izvajalcev dejavnosti morajo biti parkirana na urejenih parkiriščih; parkiranje v naravnem okolju ni dovoljeno;
• izvajalci morajo dejavnost izvajati v skladu z veljavnimi državnimi ali mednarodnimi normativi in standardi.

POMEMBNO OBVESTILO: 

Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) je za soteskarsko sezono 2023 pripravil prijavno aplikacijo za organizirano in vodeno soteskanje v soteskah Fratarica in Predelica v Logu pod Mangrtom in z njeno uporabo nadaljuje tudi v soteskarski sezoni 2024.

Uporaba prijavne aplikacije je za izvajanje soteskanja v teh dveh soteskah obvezna. Dostop do aplikacije omogoča izdano soglasje JZ TNP. Preko aplikacije je treba plačati pristojbino za uporabo soteskarske infrastrukture na posamezno osebo (3 EUR/osebo). 

Vsi izvajalci soteskanja v soteskah Fratarica, Predelica in Jerečica morajo za izvajanje dejavnosti soteskanja najprej pridobiti soglasje JZ TNP. Za pridobitev soglasja je med drugim nujno zagotoviti prisotnost reševalca iz vode na divjih vodah v primeru, da dejavnost soteskanja izvaja s pridobitnim namenom. V skupini je lahko največ 9 soteskarjev (vključno z vodnikom).

Več informacij o novostih za organizirano in vodeno soteskanje v soteskah Fratarica in Predelica v Logu pod Mangrtom

Obrazci

Vloga za pridobitev soglasja za izvajanje turistične, športne ali rekreacijske dejavnosti na vodotokih in stoječih vodah, ki niso ribolov po predpisih, ki urejajo sladkovodno ribištvo

Podrobnosti o izvajanju vodnih športov v Triglavskem narodnem parku

Na celotnem območju narodnega parka je prepovedano vzletati in pristajati z jadralnimi padali, zmaji ali z baloni, razen na za to določenih mestih, kjer ta dejavnost ne ogroža ciljev narodnega parka, s soglasjem upravljavca narodnega parka.

Dopustne vzletne točke in pristajalna mesta so:

vzletna točka Vogel N 46°15.150378' E 13°50.402868'
vzletna točka Vogar N 46°17.669904' E 13°52.523976'
vzletna točka Studor N 46°17.743608' E 13°54.03225'
vzletna točka Mangart tunel N 46°43.8653' E 13°63.1189'
vzletna točka Mangartsko sedlo N 46°26.31' E 13°37.88'
vzletna točka Strmec na Predelu N 46°25.297' E 13°36.4055'
pristajalno mesto Log pod Mangartom N 46°24.233322' E 13°36.033324'
pristajalno mesto Ob gostišču Kramar N 46°16.92009' E 13°52.907982'

Merila za izdajo soglasja za vzletanje in pristajanje z jadralnimi padali, zmaji ali baloni so zlasti:

• za soglasje lahko zaprosi društvo, ki je v evidenci vzletnih točk in pristajalnih mest pri Agenciji RS za civilno letalstvo določeno kot upravljavec oziroma Zveza za prosto letenje Slovenije;
•  merila za izdajo soglasja k individualnemu turnemu jadralnemu padalstvu so zlasti:
• vzletno mesto in koridor leta morata biti zunaj mirnih območij in njihove neposredne bližine;
• pilot mora takoj po vzletu leteti proč od pobočja, dokler ne doseže višine vsaj 300 m nad terenom;
• višino 300 m nad terenom mora vzdrževati, vse dokler ne zapusti območja narodnega parka;
• pri izdaji soglasja lahko javni zavod ob vsaki vzletni točki navede dodatne pogoje; pilot mora upravljavcu posredovali GPS-sled opravljenega leta;
• pristajanje s turnim padalom znotraj narodnega parka ni dovoljeno.

Obrazci

Vloga za pridobitev soglasja za vzletanje in pristajanje z jadralnimi padali, zmaji ali baloni

Na celotnem območju narodnega parka je prepovedano uporabljati motorne sani in druga vozila na motorni pogon za vožnjo po snegu in ledu, razen za oskrbo planinskih koč in smučišč ter za urejanje smučarskih tekaških prog s soglasjem upravljavca narodnega parka in za reševanje.

Merila za izdajo soglasja k uporabi motornih sani in drugih vozil na motorni pogon za vožnjo po snegu in ledu so zlasti:

• soglasje se lahko izda za te že obstoječe tekaške proge: Laški Rovt-Ribčev Laz, Ukanc, Fužinarsko polje, Studor–Srednja vas, Gorjuše, Pokljuka, Zgornja Radovna, Planica–Tamar, Log pod Mangartom–Loška Koritnica, ki so prostorsko določene in prikazane v prilogi 7 k temu načrtu upravljanja;
• soglasje se lahko izda tudi za druge tekaške proge, katerih trase niso v nasprotju z naravovarstvenimi cilji narodnega parka in so usklajene z deležniki v prostoru;
• soglasje za uporabo takih vozil se izdaja le za tekaške proge, za katere je določen upravljavec;
• za dostope do tekaških prog se uporabljajo obstoječe poti, zunaj teh vožnja ni dovoljena;
• če so za vožnjo s takimi vozili potrebne ureditve (npr. odstranitev ograje, postavitev oznak), je treba po končani sezonski uporabi vzpostaviti prejšnje stanje, ki bo omogočalo prvotno rabo in dejavnost;
• uporabnik vozila mora pridobiti soglasje lastnika, najemnika ali upravljavca zemljišča;
• upoštevati je treba določila predpisov lokalnih skupnosti (npr. občinski prostorski načrt, odlok o javnem redu in miru) in drugih sektorjev;
• upoštevati je treba določila ZTNP-1 glede hrupa; z uporabo takih vozil se ne smejo povzročati s predpisi določene čezmerne vrednosti obremenitve s hrupom; območje narodnega parka je z določili Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10) razvrščeno v prvo stopnjo varstva pred hrupom; pri vožnji ni dovoljeno uporabljati zvočnih naprav;
• zaradi uporabe takih vozil se ne sme kakorkoli posegati v drevnino ali izoblikovanost površja;
• vožnja je na območjih, kjer ni umetne svetlobe, omejena na dnevni čas – vožnja pred sončnim vzhodom ali po sončnem zahodu ni dovoljena;
• s soglasjem se opredelijo namen uporabe takih vozil ter podrobnejše prostorske in časovne (sezonske in dnevne) pogoje;
• soglasje se izdaja za vsako zimsko sezono posebej.

Obrazci

Vloga za pridobitev soglasja za uporabo motornih sani in drugih vozil na motorni pogon za vožnjo po snegu in ledu

Na celotnem območju narodnega parka ZTNP-1 določa obveznost pridobitve soglasja upravljavca narodnega parka za postavljanje znakov za označevanje zgodovinskih in tematskih poti.

Merila za izdajo soglasja za označevanje zgodovinskih in tematskih poti v narodnem parku so zlasti:

• znaki z usmeritvenimi, označevalnimi in informativnimi vsebinami na zgodovinskih in drugih tematskih poteh se postavljajo znotraj mreže že obstoječih poti, ki so v rabi;-
• na zgodovinskih in drugih tematskih poteh v narodnem parku ali njegovem zaledju (npr. na poteh, ki se nadaljujejo zunaj meja narodnega parka in sestavljajo funkcionalno zaokroženo celoto) in so v upravljanju drugih (npr. LTO, TD, TIC, razvojne agencije, ZGS, ZRSVN …), se vsa označevalna infrastruktura (npr. stebrički, smerokazi, oznake, informacijske table …) oblikovno poenoti (velikostna razmerja, izvedba, gradivo);
• na mestih, kjer že stoji označevalna infrastruktura (npr. na izhodiščih, skupnem poteku poti, križiščih …), naj se oznake združujejo, njihova vsebina naj se medsebojno uskladi (npr. brez nepotrebne zgostitve oznak in ponavljanja vsebin), izvedba oznak pa naj se prilagodi obstoječim rešitvam (oblikovanje, velikostna razmerja, gradivo);
• število posameznih oznak oziroma njihova medsebojna oddaljenost naj bo sorazmerna s potrebami, ki jih določata potek in vsebinska tematika poti;
• znakov ni dopustno postavljati na mestih, ki bi zakrivala značilne poglede ali kakorkoli krnila lastnosti naravnih vrednot, območij ali objektov kulturne dediščine;
• zaradi postavitve oznak ni dopustno spreminjati mikroreliefnih oblik površja niti odstranjevati drevnine;
• za označevanje je treba pridobiti soglasje lastnika, najemnika ali upravljavca zemljišča;
• upravljavec označevalne infrastrukture mora zagotoviti redno vzdrževanje oznak.

Obrazci

Vloga za pridobitev soglasja za postavljanje znakov za označevanje zgodovinskih in tematskih poti

Na območju narodnega parka je prepovedano snemati filme, videospote in druge videoprodukte za javno predvajanje, katerih vsebina je v nasprotju z nameni in s cilji narodnega parka, kar se preverja s soglasjem upravljavca narodnega parka.

Merila za izdajo soglasja za izvedbo snemanja filmov, videospotov in videoproduktov za javno predvajanje v narodnem parku so zlasti:

• narava narodnega parka praviloma služi le kot naravna kulisa, ki se je ne sme spreminjati;-
• postavitev začasnih scenskih objektov za potrebe snemanja se dovoli le izjemoma – pri tem se upoštevajo značilnosti lokacije snemanja;
• postavitev različnih konstrukcij za pomoč pri snemanju (odri, podesti ipd.) se dovoli izjemoma (npr. v tretjem varstvenem območju znotraj naselij, v območjih obstoječe infrastrukture);
• začasne objekte za potrebe snemanja je treba odstraniti v dveh dneh po končanem snemanju;
• uporaba dronov se po predhodni presoji dopušča le v območjih infrastrukturnih objektov in naselij. V naravnem okolju parka se uporaba dronov dopušča le izjemoma za promocijske in dokumentarne filme ter v znanstvenoraziskovalne namene na območjih, kjer uporaba bistveno ne vpliva na sestavine žive narave narodnega parka.
• pri snemanju je treba zagotoviti čim manjše vplive na naravo in ugodno stanje narave, ki pri snemanju ne sme biti poškodovana;
• uporaba umetnih snovi (npr. umetni sneg, premazi …) za potrebe snemanja v naravnem okolju ni dopustna;
• prepovedano je posegati v naravno okolje za potrebe postavljanja snemalne tehnike;
• snemanje in vse aktivnosti, potrebne na snemanje (priprava opreme, zapore, pospravljanje ...), se lahko izvajajo le v času dnevne svetlobe. Natančna časovna omejitev se glede na datum snemanja opredeli v soglasju. Izjeme so dopustne za potrebe dokumentarnih in znanstvenoraziskovalnih filmov;
• zaradi snemanja ni dopustno uporabljati umetnih virov svetlobe, ki bi bili usmerjeni v naravno okolje;
• hrup na lokacijah snemanja ne sme prekoračiti zakonsko določenih vrednosti, uporaba zvočnih učinkov ni dovoljena;
• po končanem snemanju mora izvajalec vse nameščene oznake in morebitne odpadke odstraniti najpozneje v 24 urah in zapustiti lokacijo v prvotnem stanju, kar preverjajo naravovarstveni nadzorniki;
• izvajalec snemanja je dolžen upravljavca predhodno (čim prej oziroma najmanj pet delovnih dni pred dogodkom) obvestiti o datumu, lokaciji, uri snemanja;
• izvajalec snemanja je dolžen javni zavod obvestiti o spremembah snemanja glede na vlogo, ki preuči, ali so spremembe skladne z izdanim soglasjem, sicer se postopek izdajanja soglasja ponovi.

Merila za uporabo živali prostoživečih vrst v filmih, videospotih in videoproduktih za javno predvajanje, ki se snemajo v narodnem parku, so zlasti:

a) živali, odvzete iz narave in gojene v ujetništvu:

• nastopajo lahko samo živali domorodnih prostoživečih vrst;
• živali morajo imeti veterinarsko potrdilo in dokazilo o izvoru ter načinu in zakonitosti pridobitve;
• uporaba živali se dovoli pogojno, glede na opis vloge živali, ki jo poda vlagatelj;
• živali morajo biti praviloma rojene in vzgojene v ujetništvu, iz narave odvzete živali se lahko uporabijo le izjemoma in izključno za nekomercialne namene;
• stoživečih vrst.- vlagatelj mora s predložitvijo listin dokazati skladnost nameravane uporabe živali s predpisi, ki urejajo področja odvzema iz narave, zadrževanja v ujetništvu in komercialnih ravnanj z živalmi pro

b) prostoživeče živali:

• pri snemanju živali v njihovem naravnem okolju se upošteva življenjski cikel živali (dnevni, letni);
• pri snemanju sodeluje strokovnjak upravljavca, ki pokriva področje varstva in upravljanja prostoživečih živali;
• pogoji kot pri odvzemu živali (3. točka tega poglavja);- upoštevajo se enaki

c) domače živali:

• smiselno se upoštevajo pogoji, ki veljajo za živali, odvzete iz narave in gojene v ujetništvu, in za prostoživeče živali.

Obrazci

Vloga za pridobitev soglasja za snemanje filmov, videospotov in videoproduktov za javno predvajanje