Ključnega pomena je, da se v gore odpravimo z ustrezno opremo, znanjem in spoštovanjem do gorskega okolja.
Planinske koče nudijo zavetje, počitek in okrepčilo obiskovalcem gora.
Izberite pot, ki ustreza vašim izkušnjam in opremi, ter se po njej podajte sami ali z vodnikom.
Na posebni podstrani, Aktualne razmere v parku, se pred obiskom pozanimajte o vremenu, zaprtih planinskih in pohodniških poteh in ostalem.
Pot Triglavske Bistrice nas iz Mojstrane vodi ob Triglavski Bistrici, mimo slapu Peričnik in Galerij do zatrepa doline Vrat.
Pokljuško sotesko, skoraj 2 km dolgo in do 50 m globoko, vrezano v apnenčaste sklade, je izdolbel nekdanji ledeniški rečni odtok s talečega se ledenika na Pokljuki.
Nova učna pot Mangrt, kjer boste skozi info točke spoznali to občutljivo visokogorsko območje.
Sredi pokljuških gozdov je kar nekaj barjanskih površin, ki so bolj ali manj dobro ohranjene. Ležijo na območju, kjer je človekov pritisk na naravo zelo velik.
Učna pot Mrzli studenec je krožna pot skozi goste smrekove gozdove in je označena z informacijskimi tablami. Primerna je za obiskovalce vseh starosti.
Krožna pohodniška pot Slap Peričnik, ki se začne ob Koči pri Peričniku, pelje do Zgornjega in obide Spodnji Peričnikov slap ter se vrne na izhodišče.
Soška pot je učna pot, ki vodi obiskovalce Triglavskega narodnega parka ob Soči od njenega izvira proti Bovcu.
Skozi različne info table spoznajte ledeniški dolini Planica in Tamar.
Sprehod od Rudnega polja do planine Uskovnica navduši z izjemnimi razgledi.
Reka Mostnica je nad vasjo Stara Fužina izdolbla dva kilometra dolga korita, ki predstavljajo prijeten in nezahteven izlet.
Pot nas iz vasi Strmec pripelje do Gorenjega stana oz. Mangrtskega sedla.
Tolminska korita je skupno ime za korita Tolminke in Zadlaščice, ki so ena najveličastnejših naravnih znamenitosti na Tolminskem.
Vzpon na greben, preko ene najstarejših planin na Tolminskem, odpre pogled vse od morja do Triglava ter od Snežnika do Dolomitov.
Bohinjsko jezero je največje naravno stalno jezero v Sloveniji. Jezerska skleda premore več kot 100 milijonov m³ vode, po stari bohinjski šali pa le "za en škaf", če je ta dovolj velik.