Do izhodiščne točke se lahko odpravite z javnim prevozom. Izstopna postaja: Krnica.

Izstopite lahko tudi na postaji Zatrnik in od tam obiščete Pokljuško sotesko.

 Več o trajnostni mobilnosti v parku in širše.

Pokljuško sotesko, vrezano v apnenčaste sklade, je izdolbel nekdanji ledeniški rečni odtok iz talečega ledenika na Pokljuki. Ustvaril je največjo fosilno sotesko v Sloveniji. Zaradi odsotnosti stalne tekoče vode je pot speljana po suhi strugi nekdanje reke, ob zaključku soteske pa prek visečih lesenih galerij.

  V slabem vremenu ali zimskih razmerah obisk soteske odsvetujemo zaradi nevarnosti     padajočega kamenja.

 Zaradi možnosti padajočega kamenja priporočamo uporabe čelade.

Vode

Na območju Pokljuške soteske le ob večjih padavinah teče hudourniška voda, takrat v stranski dolini nastane celo slap. Sicer se manjši potoček pojavi v spodnjem delu Pokljuške soteske, pri izhodišču v Jeli. Le ta se kmalu skrije pod gruščem in na površje privre tik pred iztekom v dno doline Radovna.

Stene

Strme, marsikje celo previsne apnenčaste stene so visoke do 50 m, v spodnjem delu tudi do 150 m. V najožjih delih soteske so narazen le dober meter, na več mestih pa se skoraj stikajo. Stene so zgrajene iz sivih apnencev s temnimi, ponekod vidno izbočenimi gomolji roženca (kremena), ki so nastali iz odloženega apnenčevega sedimenta na dnu globokega morja pred dobrimi 200 milijoni let. Skozi sotesko vodi tudi Slovenska geološka pot.

Čudoviti svet rastlin

V dolinskem delu Pokljuške soteske vladajo mraziščne  razmere z obilico vlage, zato v soteski najdemo  nekatere rastlinske vrste znatno nižje od  njihovih običajnih rastišč.

V začetnem delu soteske uspeva navadno kresničevje, trpežna  srebrenka, deveterolistna konopnica. Višje  najdemo rastline s pritlikavo in blazinasto  rastjo, kot so burserjev, klinolistni in  okroglolistni kamnokreč, lepi jeglič ali avrikelj, scheuzerjevo zvončico in druge.

Pokljuška luknja

Jamska dvorana z dvema vhodoma in s tremi okni. Skoznjo že stoletja vodi pot na Staro Pokljuko in dalje preko rovtov na Pokljuko. Je najkrajši prehod iz Gorij na Pokljuko.

Pašniki

Nad Pokljuško luknjo najdemo značilne »rovte« ali pašne površine, ki imajo svoja imena: Janezov rovt, Pustovo polje … V začetku in ob koncu poletja kmetje tam pasejo govedo in ovce ter tako pomembno prispevajo k ohranjanju kulturne krajine in biodiverzitete.

Pestrost živalskega sveta

Gozdovi tu nudijo zatočišče mnogim živalskim vrstam: srnjadi, jelenjadi, gamsom, muflonom, lisicam, jazbecem, polhom in številnim pticam.

Gozd

Obrobje Pokljuške soteske sodi k naravnemu spomeniku, kjer je Gozd prepuščen naravnim procesom in se vanj ne posega. Gozd je sestavljen iz gozdnih združb: bukve, jelk, smrek, belega javorja, ter grmišča črnega gabra in malega jesena s posameznim alpskim nagnojem.

Vrtci

Posebnost soteske so večje razširitve, ki jih imenujemo»vrtci«. Najbolj izraziti so trije: Plezalni vrtec, Osrednji vrtec in Zadnji vrtec. Za Zadnjim vrtcem vodi pot čez kopišče, kjer so nekoč tudi oglarili.

Navadna peruša - Matteuccia struthiopteris

Zaradi vlažnih in hladnih razmer je območje zelo ugodno za rast praproti in sršajev. Posebno zanimiva je praprot peruša, ki ima dve vrsti listov – za fotosintezo in za razmnoževanje s trosi.

Galerije Kraljeviča Andreja

V najožjem delu soteske, v navpični steni, so leta 1930 uredili tehnično zahtevne 35 metrov dolge galerije in tako omogočili najkrajšo pot iz doline Radovne proti Mrzlemu studencu. Poimenovali so jih »Galerije kraljeviča Andreja«, v čast novorojenemu sinu kralja Karadjordjevića, ki je bil v času Kraljevine Jugoslavije lovski zakupnik na Mežakli, v dolini Radovne in na delu Pokljuke.

Naravni most

Visok skalni obok, poimenovan Veliki naravni most je visok 24 metrov in je na sredini debel 3 metre.