Do izhodiščne točke se lahko odpravite z javnim prevozom. Več o trajnostni mobilnosti v parku in širše.

Pot začnemo pri Slovenskem planinskem muzeju, kjer se nahaja tudi info točka Triglavskega narodnega parka. Nadaljujemo ob reki, Triglavski Bistrici, kjer nas ob poti čakajo info točke. Pot poteka mimo slapu Peričnik in Galerij vse do zatrepa doline Vrat. Tam nam zadnja info točka na poti ponudi vpogled v zgodovino alpinizma v Severni Triglavski steni.

Obisk poti lahko poljubno skrajšamo in si ogledamo samo tisti del, ki nas najbolj zanima.

Sprehod ob Triglavski Bistrici

Slovenski planinski muzej

Muzej, kjer si podajata roke preteklost in sedanjost. Bogata zbirka predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo, raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva ter obsežna strokovna knjižnica vam nudijo vpogled v množičnost in pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru.

Jezero Kreda

Ko je leta 1893 začela delovati cementarna na območju »Fabrke«, so kredo za izdelovanje cementa kopali nedaleč stran. Po zaprtju cementarne je kotanja s svežim pritokom iz potoka postala jezerce.

Triglavska bistrica in ptiči

Potok Triglavska Bistrica predstavlja pomemben življenjski prostor za različne živali, tudi ptice. Ob strugi se redno zadržujejo povodni kosi, sive in bele pastirice, taščice ter stržki. Višje v skalah nad strugo gnezdijo skalne lastovke in skalni plezalčki.

Cinclus cinclus

Čudoviti svet rastlin

V visokogorju so pogoji za življenje zelo težki. Rastline so se na različne načine prilagodile na dolge in mrzle zime, kratka poletja, nizke temperature, močno ultravijolično sevanje, veter, pomanjkanje vode in plitva, s hranili osiromašena tla. Nekatere z intenzivno barvo cvetov ter pritlikavo in blazinasto rastjo, druge z mesnatimi ali z dlačicami poraslimi listi, tretje z zarodnimi brstiči.

Planika ali očnica

Leontopodium alpinum

V 19. stoletju je postala simbol alpskega rastlinstva in je bila zaradi trganja močno ogrožena. Bila je prva zavarovana rastlina na območju Slovenije. Na Goriškem so jo zavarovali že leta 1896.

Pestrost živalskega sveta

Pestrost Triglavskega narodnega parka je zelo bogata, saj najdemo v vodah in na kopnem množico živalskih vrst od mikroskopsko majhnih do razmeroma velikih sesalcev. Znotraj Triglavskega narodnega parka živi okoli 7000 različnih vrst. Tolikšno pestrost pogojujejo podnebni pogoji, reliefna razgibanost, geološka podlaga in pestrost habitatov.

Gams

Rupicapra rupicapra

Je najbolj značilna žival alpskega sveta. Sicer spada med družabne živali, le starejši kozli so samotarji. Naravna sovražnika odraslih gamsov sta volk in ris, mladiče pa napada tudi planinski orel.

Alpski bukov gozd

Alpski bukov gozd je rastlinska združba, ki je značilna za spodnja pobočja alpskih dolin. Glavne drevesne vrste v alpskem bukovem gozdu so bukev, smreka, macesen, jelka in rdeči bor. V pritalnem sloju v gozdu so najpogostejše rastline navadni jetrnik, spomladanska resa, navadna ciklama in črni teloh. V dolini Vrata pa najdemo tudi navadno pogačico in brstično lilijo.

Slap Peričnik

V zadnji ledeni dobi se je ledenik zarezal v konglomerat, poglobil dolino in ustvaril slikovit, skoraj 100 metrov visok konglomeratni prag, čez katerega danes v dveh stopnjah pada slap Peričnik.

Galerije

V pleistocenski konglomeratni prag, ki ga sestavljajo različno odporne plasti, se je neenakomerno zajedal potok Triglavska Bistrica. Ponekod je izpodjeden, tako da tvori slikovite galerije oz. »lope«, nad njimi pa so značilni previsi kot del spodmolov.

˝Rovti˝

V dolini Vrata najdemo značilne »rovte« ali pašne površine, ki imajo svoja imena: Šimencev rovt, Cenkov rovt, Poldov rovt, Turkov rovt ... V poletni sezoni kmetje tam pasejo govedo ter tako pomembno prispevajo k ohranjanju kulturne krajine in biodiverzitete. Učenci Osnovne šole Mojstrana so v okviru turističnega krožka leta 2010 izvedli projekt »Rovti v Vratih«.

Jakob Aljaž in ALjažev dom v Vratih

Župnik, skladatelj, pesnik in graditelj koč v Vratih in na Kredarici, Aljaževega stolpa, vremenske postaje in kapelice na Kredarici ter snovalec mnogih poti v Julijskih Alpah, tudi Tominškove poti, ki je znana kot prva slovenska pot na Triglav.

Alpinizem

Pomembnejše mejnike pri osvajanju Severne triglavske stene so postavili domači plezalci. Med pomembnejše vzpone štejemo preplezane smeri v Sfingi. Danes vodi čez Steno več sto plezalnih smeri in variant.

Severna Triglavska stena

Nad zatrepom doline Vrat kraljuje mogočna Severna triglavska stena. Široka je več kot tri kilometre in visoka povprečno 1000 metrov. Sodi med tri največje stene vzhodnih Alp. Stena je simbol slovenskega alpinizma.

Geologija

V Severni triglavski steni se vrstijo številne lepo vidne različno debele plasti zgornje triasnega dachsteinskega apnenca.Zaradi dvigovanja Julijskih Alp je bilo normalno zaporedje podvrženo gubanju in narivanju, zato danes starejše kamnine ležijo nad mlajšimi. Vrh Triglava (nad Steno) tako ni iz plastnatega apnenca, je iz starejšega, masivnega zgornje triasnega apnenca.

Varovalni gozd

V varovalnih gozdovih so vsi ukrepi podrejeni ohranjanju in krepitvi varovalne funkcije. Drevesa s svojimi krošnjami prestrežejo del snežnih padavin, z debli pa preprečujejo premikanje snežne odeje. Prav tako zaustavijo padajoče kamenje.