Do izhodiščne točke se lahko v poletni sezoni odpravite z javnim prevozom. Več o trajnostni mobilnosti v parku in širše.
Učna pot Mangrt ponuja dve izhodiščni točki, parkirišče pred zadnjim predorom in parkirišče pred zaporo, ter obiskovalcem omogoča raziskovanje območja po označeni planinski poti, ki vodi mimo planinske koče, in po nekdanji prometni cesti, ki je danes zaprta za promet.
Sodobna interpretacija učne poti vključuje različne fenomene, kot so geologija, geomorfologija, meteorologija, botanika, živalstvo, pašništvo, gorništvo in posebnosti povojnega obdobja. Obiskovalcem pa hkrati poudarja občutljivost življenja v visokogorju in jih opozarja, naj se premikajo pozorno v neposredni bližini mirnih območij za belko.
Nova učna pot je odličen način za raziskovanje Mangrtskega sedla, saj obiskovalcem ponuja interpretacijo izjemnega visokogorskega okolja, ki je relativno lahko dostopno in edinstveno z vidika opazovanja narave na visoki nadmorski višini.
Zahtevnost poti:
Zanimivosti ob poti:
Primeren letni čas:
Plačljivost obiska:
Gostišča in planinske koče:
Priporočila:
Upravljalec poti:
Pot, obdana s pisanimi gorskimi travniki in prepadnimi ostenji Mangrta, ki sodijo med najbolj mogočna v Triglavskem narodnem parku, vas skozi kraljestvo belke vodi na vrh razglednega Mangrtskega sedla.
Samo ene in edine Alpe imamo. Občutljivi ekosistem, od katerega je odvisno naše življenje. Voda, zrak, zemlja, gozdovi, neskončne možnosti za duhovno obogatitev in telesno razbremenitev.
Janez Bizjak
Čez Mangrtsko sedlo je že v prazgodovini vodila tovorna pot iz Furlanije čez Bovško kotlino do Trbiža in naprej čez Alpe do Donave in Baltika. Najdba prazgodovinske keramike pri obnovi nekdanje koče na sedlu, sekira iz mlajše železne dobe in bronastodobni meč, oboje najdeno na Strmcu, dokazujejo obljudenost te poti pred 3200 leti. Arheološke raziskave leta 2016 so presenetile z odkritjem antičnega daritvenega mesta s številnimi zaobljubljenimi (votivnimi) predmeti. Prva ozka vozna pot čez prelaz Predel, zgrajena v antiki, je prinesla konec napornega tovorjenja čez Mangrtsko sedlo.
V Alpah so znana številna daritvena mesta na prostem, odkrita na skrivnih mestih ob visokih prelazih, kjer so tovorniki darovali zaobljubljene ali votivne predmete kot priprošnjo ali kot zahvalo za srečno pot. Na daritvenem mestu pod steno Mangrta so bili najdeni votivni darovi iz obdobja antike: keramika, sulične osti, bronasta zaponka, delovno orodje in večji kos retuširanega gorskega kristala.
Temperatura v gorah je v povprečju nižja kot temperatura v dolini. Ostali pomembni dejavniki, ki poleg temperature še vplivajo na rastje, so vlaga, sestava tal in sončno sevanje. Na določeni nadmorski višini lahko uspevajo le razmeram prilagojene rastline, zato se jasno oblikujejo meje višinskih pasov.
Gozdna meja se nahaja med 1600 in 1800 metri nadmorske višine. Odvisna je od lege pobočja, sončne osvetljenosti in reliefa. Na severnih, osojnih pobočji je nižja kot na južnih, prisojnih.
Narava je zaključen krog. Zgrajen je iz drobnih kamenčkov, ki sestavljajo mozaik te lepote in raznolikosti. Če enega izgubimo, bo v podobi vrzel.
Dr. Jože Bavcon
Vrh Mangrta (2679 m) se nahaja več kot 2000 višinskih metrov višje od Loga pod Mangrtom. Sodi med Zahodne Julijske Alpe. Najvišji vrh zahodnih Julijcev je Montaž, katerega pristno slovensko ime je Špik nad Policami (2753 m). Vrhovi imajo poleg slovenskega tudi furlansko in/ali rezijansko ime.
Zares pravljične barve pa so nas obdale, ko je od vzhoda šinila čez nebo jutranja zarja… toda hkrati se je na jugu dvignila temno grozeča stena oblakov. Med daljnjim grmenjem se je primikala vznemirljivo naglo in nas kmalu zavila v volhke meglene cunje, ki jih je poslala naprej.
Dr. Julius Kugy
Po 2. svetovni vojni je vršni del Mangrta prerezala državna meja med Italijo in takratno Jugoslavijo. Stara planinska pot na vrh, ki je dvakrat prečkala državno mejo, je postala ovira razvoju takratnega slovenskega planinstva. Planinsko društvo Tolmin je zato leta 1953 zgradilo novo pot prek 500-metrske zahodne stene. Leta 1956 je pot prevzelo Planinsko društvo Bovec in člani Gorske reševalne službe Bovec so jo pred poletno sezono skrbno čistili, tudi tako, da so jo pometali z brezovimi metlami. Zadnja večja obnova poti je bila 2019.
Slovenska pot je zelo zahtevna planinska pot z vgrajenimi klini in jeklenicami, ki omogočajo varen prehod. Plezalci morajo pri hoji uporabljati roke. Pot je primerna izključno za izkušene pohodnike ali v spremstvu gorskih vodnikov!
Na reliefno razgibanih območjih pogosto nastanejo lokalni pobočni vetrovi, ki se večinoma pojavljajo v mirnem in jasnem vremenu. Nastajajo kot posledica segrevanja ali ohlajanja površja čez dan in ponoči.
Čez dan se ob jasnem vremenu zaradi sončnega sevanja prisojna pobočja in zrak ob njih precej segrejejo. Zaradi manjše gostote in teže se začne topel zrak dvigati. Ker se zrak premika iz doline ob pobočju navzgor, se takšen veter imenuje dolinski veter ali dolnik.
Ob jasni mirni noči se zaradi oddajanja infrardečega sevanja pobočja in zrak ob njih precej ohladijo. Zaradi večje gostote in teže začne hladen zrak polzeti po pobočjih navzdol, kar se občuti kot lahek hladen vetrič. Ker piha ob pobočju navzdol, se takšen veter imenuje gorski veter ali gornik.
Prejšnja obdobja so bila zaradi visokega števila drobnice zaznamovana z velikim pomanjkanjem zimske krme. Ker v dolinah ni bilo dovolj sena, so bili domačini prisiljeni s srpom požeti tudi travne police in strme vesine visoko v gorah. Košnja oziroma sečnja trave na težko dostopnih in smrtno nevarnih visokogorskih traviščih ter spravilo sena v dolino se je imenovalo vrharjenje, po domače tudi »u vrh sejč«, pomeni pa eno najtežjih oblik preživetja v dolinah Zgornjega Posočja. Domačini iz Strmca in Loga pod Mangrtom so še po 2. svetovni vojni vrharili na Mangrtu.
5000 let stara kultura v Alpah je kultura preživetja. Neizprosen izziv in neprekinjen boj za preživetje v surovih pogojih, ki niso primerljivi z razmerami v dolinah pod Alpami.
Janez Bizjak
Bovška ovca se je v večstoletni zgodovini genetsko utrdila na hribovskih in gorskih pašnikih Zgornjega Posočja. Gre za pasmo ovce, ki je znana po svoji dobri mlečnosti. Njena posebnost so izjemna prilagodljivost in odpornost na spremenljive podnebne razmere in težke terenske pogoje v gorah ter dolgoživost. Kot avtohtona slovenska pasma je bovška ovca posebej gensko zaščitena.
Ovčji sir s širšega območja Bovške nosi mednarodno priznano zaščitno oznako geografskega porekla kot bovški sir. Prostorsko je omejen na Bovško kotlino ter na doline Loške Koritnice, Soče in Trente.
Planinsko sirarstvo je višek ovčarskega leta, pridelovanje sira in skute pa njegov glavni namen.
Dr. Naško Križnar
Mangrtsko sedlo z okolico je eno najpomembnejših območij geološke dediščine v Julijskih Alpah. Na površju so vidne kamnine, ki so nastale v raznolikih morskih okoljih daleč od današnje lege, kar se odraža v njihovi pestrosti oblik, barv, struktur in starosti. Kamnine so nastale v obdobju, ki obsega 150 milijonov let, od zgornjega triasa preko jure do krede.
Neptunski dajki so rdečkaste zapolnitve praznih prostorov v starejših kamninah z mlajšimi morskimi sedimenti. Njihov nastanek je povezan s širjenjem razpok na morskem dnu, v katere se je odložil rdeč morski sediment. Ime so dobili po rimskem bogu morja.
Alpe, kot jih gledamo danes, so le fotografja trenutka v večnem nastajanju, spreminjanju in cikličnem ponavljanju.
Janez Bizjak
Na območju Mangrtskega sedla lahko opazite iz apnenca štrleče temnejše gomolje ali proge. To so roženci, organska oblika kremena, ki ga sestavljajo nešteta odmrla ogrodja mrežastih in kremenastih alg. Prst nad roženci je zaradi kremenice kisla, zato tukaj rastejo prilagojene rastlinske vrste. Človek v Alpah je roženec vedno znal uporabiti, zaradi trdnosti in primernosti za obdelavo je iz njega največkrat izdelal orodje ali orožje.
Leta 2012 se je na delu ceste proti Mangrtskemu sedlu sprožil večji skalni podor, ki je onemogočil prevoznost. Geološke raziskave so potrdile obstoj močno razpokanih, nagubanih in neugodno nagnjenih kamnin. Nevarnost novih skalnih podorov je tako velika, da je cesta do vrha sedla od takrat zaprta. Zapora ceste je omogočila ugodnejše življenjske pogoje za živalske in rastlinske vrste ter odprla nove možnosti za mirno doživljanje naravnega okolja s hojo.
Kamnine si po starosti sledijo od najstarejših na dnu, do najmlajših na vrhu. Na območju Mangrta pa ponekod najvišje ležijo najstarejše kamnine. Tako zaporedje je posledica t.i. narivanja ob dvigovanju Alp, ko se zaradi pritiskov ob prelomih starejše kamnine dvignejo oz. narinejo nad mlajše. Ob tem se ustvarijo zapletene geološke razmere kamnin različnih starosti, ki jih spremljajo zanimive oblike (gube, prelomi, razpoke).
Sklad na skladu se vzdiguje golih vrhov kamni zid; večni mojster ukazuje: “Prid, zidar, se les učit!”
Valentin Vodnik