Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji, ki leži v Julijskih Alpah na severozahodu države. Glavni pritok jezera je Savica, ki se v zahodnem delu jezerske kotanje prebija preko moren z balvani in se pri Ukancu izliva v jezero. Jezero je pretočno - iz jezera teče reka Jezernica, ki že po manj kot 100 m skupaj z leve strani pritekajočo Mostnico, ki priteka iz Voj, tvori reko Savo Bohinjko. Ob severnem robu jezera je več podvodnih kraških izvirov, med katerimi je najbolj poznan Govic.
Naravni in kulturni zakladi
Čudovite podobe, ki se vam bodo zarisale v spomin.
Kristalno čisti izviri, mogočni slapovi, skrivnostne soteske, prelepe cerkvice, zanimivi muzeji in seveda znameniti Aljažev stolp. Preberite, kaj vse vas čaka v Triglavskem narodnem parku.
Pred prihodom v park se pozanimamo o aktualnih razmerah
Na posebni podstrani, Aktualne razmere v parku, se pred obiskom pozanimajte o vremenu, zaprtih planinskih in pohodniških poteh in ostalem.
Razmere v parku- Aljažev stolp
- Alpinium Juliana
- Blejski vintgar
- Bohinjsko jezero
- Cerkev Sv. Janeza Krstnika na Ribčevem Lazu
- Cerkev Sv. Katarine
- Cerkev Svetega Duha v Javorci
- Izvir Nadiže
- Izvir Soče
- Korita Mlinarice
- Korita Mostnice
- Planšarski muzej v Stari Fužini
- Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni
- Pokljuška soteska
- Ruska kapelica
- Slap Mostnica
- Slap Peričnik
- Slap Savica
- Slap Šum na reki Radovni
- Spomenik Juliusu Kugyu
- Spomenik štirim srčnim možem
- Trdnjava in spomenik na Predelu
- Trdnjava Kluže
- Vas Studor in skupina Stogov
- Velika korita Soče
- Zelenci
- Zgornji in spodnji Matruljkov slap
Aljažev stolp
Valjasti kovinski stolp z zastavico na vrhu Triglava (2864 m nadmorske višine) je dal postaviti dovški župnik in ljubitelj planin Jakob Aljaž leta 1895, pred tem pa je od dovške občine odkupil vrh Triglava za 1 forint. Stolp je izdelal mojster Anton Belec iz Šentvida. Aljaž je stolp kasneje podaril Slovenskemu planinskemu društvu.
Danes stolp predstavlja izjemen krajinski motiv in je nenadomestljiv simbol Slovenije.
Alpinium Juliana
Alpinum Juliana je edini slovenski alpski botanični vrt. Leta 1926 ga je s pomočjo poznavalcema alpske flore Henrijem Correvonom in Linom Vaccarijem ter dr. Juliusom Kugyjem s podatki o nahajališčih redkih rastlin uredil Tržačan Albert Bois de Chesne. Danes ga vzdržuje Prirodoslovni muzej Slovenije.
Na površini 2570 m2 uspeva okoli 1000 vrst rastlin, večinoma iz Julijskih Alp.
Blejski vintgar
V geološki preteklosti je bohinjski ledenik zajezil Radovno in nastalo je jezero. Reka je nato prebila apnenčevo skladovnico in se pretočila v Savo Dolinko. Vrezala je 1600 m dolgo sotesko, imenovano Vintgar. Sotesko bogatijo brzice, tolmuni in erozijski lonci.
Strme in prepadne stene vintgarja so visoke 50 - 100 m.
Bohinjsko jezero
Bohinjsko jezero leži v ledeniško izoblikovani jezerski skledi in premore skoraj 100 milijonov kubičnih metrov vode. Po stari bohinjski šali le za en »škaf«, če je ta zadosti velik. Jezerska kotanja, ki se strmo spušča, je nerazčlenjena in skoraj brez plitvin. Pretočno jezero se poleti na površini segreje do 24°C, pozimi pa pogosto tudi zamrzne. Gladina vode se ob močnem deževju zviša za več kot 3 m.
Bohinjsko jezero je največje naravno stalno jezero v Sloveniji.
Cerkev Sv. Janeza Krstnika na Ribčevem Lazu
Ob vzhodnem bregu Bohinjskega jezera stoji gotska cerkev Sv. Janeza z baročnim zvonikom in pokrito vhodno lopo. Cerkvena ladja je v temeljih še romanska, prezbiterij je gotski, ladijski obok pa je poznogotski.
Znamenite so freske: med najstarejše na Slovenskem spada freska Sv Janeza Evangelista, ki pije strup pred svečenikom Aristodemom.
Cerkev Sv. Katarine
Cerkev Sv. Katarine nad Zasipom je tipična gotska cerkev z zidano lopo, poznogotskim prezbiterijem, freskami ter baročnimi oltarji. Stoji na točki od koder je prečudovit razgled na okolico. Obzidje okrog cerkve je ostanek utrjenega protiturškega tabora.
Sveta Katarina je bila včasih znana romarska cerkev.
Cerkev Svetega Duha v Javorci
Leta 1916 so avstroogrski vojaki 3. gorske brigade zgradili spominsko cerkev po načrtih arhitekta Remigiusa Geylinga z Dunaja. Dolgo in v tajnosti so izbirali položaj za cerkvico, ki bi bil neopazen za sovražnika in enako oddaljen od bojišč na Vodil vrhu, na Mrzlemu vrhu, na Slemenu in na Rdečem robu.
Na južni in severni strani ladje je na »lesenih listih« knjige umrlih vžgano 2808 imen vojakov, ki so padli po okoliških hribih.
Izvir Nadiže
Močan kraški izvir v pobočju Ponc severozahodno nad planinsko kočo v Tamarju. Voda po izviru ob prelomni razpoki pada čez dolomitni prag v manjšem slapu. Pot nadaljuje v slapišču do dolinskega dna in se izgubi skozi prod v podzemlje.
Nadiža na dan ponovno privre v Zelencih.
Izvir Soče
V Zadnji Trenti je eden najlepših kraških izvirov v naših gorah. Vode, ki se zbirajo na območju Jalovca, Šit, Travnika in Mojstrovke, vrejo na dan iz jame s podzemnim jezercem in s slapom padajo v strugo. Vhod v izvirno brezno si lahko ogledamo ob suši, ko voda priteka skozi podorno skalovje.
Soča se je na svoji poti razmeroma hitro vrezala v skalne ovire in izdolbla korita, ki so prav ob Soči najštevilnejša in najznačilnejša v Sloveniji.
Korita Mlinarice
Mlinarica, levi pritok Soče, izvira pod Prisankom in Razorjem. Dolina se v spodnjem toku zoži v kilometer dolga edinstvena korita - najožji odseki so široki le okoli 1m. Največja globina je ocenjena na 70-80 m.
Zagozdene skale so na večih mestih ustvarile naravne mostove.
Korita Mostnice
V spodnjem toku, od planinskega doma na planini Voje do vasi Stara Fužina, je zarezana v apnenčasta korita, ki so z manjšimi presledki dolga okoli 2 km, najgloblja pri Hudičevem mostu (20 m) in ponekod široka le meter.
V zgornjem delu doline Voje je Mostnica vrezala krajša korita s slikovitimi tolmuni in trojni slap. Največ pozornosti priteguje z 21 m višine Srednji enopramenski slap.
Planšarski muzej v Stari Fužini
Dokumentarno gradivo pripoveduje o življenju planšarjev, sirarnah in sirarskem delu v planinah, transportu v dolino, značilnih bohinjskih planšarskih naseljih in planšarskih zgradbah.
Planšarski muzej je urejen v opuščeni vaški sirarni, v kateri so še pred nekaj desetletji izdelovali sir. Ohranjena je originalna oprema.
Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni
Domačija Zgornja Radovna št. 25, pri Pocar, je bila zaradi svoje lege, starosti, ohranjenosti, izjemne skladnosti in harmoničnosti objektov, ki so opremljeni s številnimi drobnimi predmeti vsakdanje rabe, ter zaradi prepleta nekaterih drugih okoliščin izbrana, odkupljena in urejena kot kulturni spomenik ljudskega stavbarstva na območju Triglavskega narodnega parka.
Pocarjeva hiša je datirana z letnico 1775 na stropnem tramu v »hiši«.
Pokljuška soteska
Skoraj 2 km dolgo Pokljuško sotesko je pri umikanju ledenikov pred 10 000 leti izdolbel nekdanji tok Ribščice. Ko je voda usahnila, je ostala za njo največja fosilna soteska v Sloveniji. Ponekod se zoži le na nekaj metrov, njene stene so visoke do 50 m. Vmesne razširitve se imenujejo vrtci.
Čez najožji del so že leta 1930 uredili prehod z lesenimi mostovi.
Ruska kapelica
Ruska kapelica je bila zgrajena januarja l. 1916 za pravoslavno duhovno oskrbo vojnih ujetnikov, ki so gradili cesto čez Vršič.
Splošno razširjeno prepričanje, da je bila kapelica zgrajena v spomin na tragedijo vojnih ujetnikov, ki jih je zasul snežni plaz ne drži, saj je bila zgrajena že pred tem nesrečnim dogodkom, ki se je zgodil marca l. 1916.
Vojno pravo je namreč narekovalo zagotovitev primerne verske oskrbe tudi vojnim ujetnikom. Pri gradnji ceste je sodelovalo okoli 10.000 vojaških ujetnikov, večji del iz Ruskega imperija (Rusi, Ukrajinci, Belorusi, Gruzinci in ostali narodi) pa tudi Italijani, Srbi, Črnogorci.
Ob kapelici stoji grobnica s spomenikom v obliki piramide in z napisom v ruščini »Sinovom Rusije«, postavljen v letih 1937-38. izvor kosti v grobnici ni znan, saj so bile prenešene iz neznane lokacije. V bližini je tudi spominski grob »neznanega« vojaka (iz arhivskih virov je znano, da gre za ruskega ujetnika Petra Polovčeva).
Slap Mostnica
V zgornjem delu doline Voje je Mostnica vrezala krajša korita s slikovitimi tolmuni in trojni slap. Največ pozornosti priteguje z 21 m višine Srednji enopramenski slap.
Slap Peričnik
Po umiku ledenika iz doline Vrata je potok Peričnik začel padati iz obvisele stranske doline čez konglomeratno steno.
Nad Spodnjim Peričnikom, ki pada 52 m globoko in je eden redkih prosto padajočih slovenskih slapov, si je čez stopnjo vrezal pot še Zgornji Peričnik, ki je s 16 m precej nižji.
Slap Savica
Voda prihaja iz jame Velika Savica, nastale v prelomu stene Komarče, kot močan kraški izvir. Po nekaj brzicah začne drseti poševno 38 m do ustja glavnega dela slapu in se razcepi v obliki črke A, potem se skoraj navpično požene 51 m globoko. Skupna višina slapu je 78 m.
Opisal ga je največji slovenski pesnik France Prešeren v svojem Krstu pri Savici.
Slap Šum na reki Radovni
Je del soteske Vintgar, katere lepoto so odkrili že blejski letoviščarji pred več kot sto leti. Je edini rečni slap v Triglavskem narodnem parku.
Na izhodu iz nature Blejskega Vintgarja pada Radovna v mogočnem, širokem slapu 13 m globoko.
Spomenik Juliusu Kugyu
V svojih knjigah je opeval lepoto gorskega sveta in na umetniški način izražal naklonjenost do ljudi, ki bivajo v gorah in ljubezni do drobnih in skritih vrednot, ter tako postavil trajen spomenik Julijskim Alpam in Trentarjem.
Dr. Julius Kugy (1858 – 1944) sodi med največje občudovalce Julijskih Alp in doline Trente. S pomočjo domačih gorskih vodnikov se je prvi povzpel na mnoge gorske vrhove Julijcev, na mnoge pa se je povzpel po novih smereh.
Spomenik štirim srčnim možem
Spomenik je postavljen v spomin na prvi vzpon na Triglav 25. avgusta 1778, ki so ga opravili 4 domačini: Lovro Wilomitzer, Štefan Rožič, Matevž Kos in Luka Korošec. Postavljen je bil l. 1978, ob 200. obletnici prvega vzpona na vrh.
Spomenik je delo akademskega kiparja Stojana Batiča.
Trdnjava in spomenik na Predelu
Avstrijci so v bližini prelaza Predel v začetku 19. stoletja postavili trdnjavo. Kompleks sestavlja osrednje poslopje, več pomožnih prostorov ter povezovalne prostore s kamnitim stopniščem, saj je trdnjava s cesto razdeljena na dva dela.
Tu je leta 1809 potekal boj s Francozi in večina avstrijske posadke je izgubila življenje. Padli so pokopani v grobnici pod cesto.
Trdnjava Kluže
Trdnjava Kluže se nahaja 4 km od Bovca v smeri proti prelazu Predel. Prvotno beneško trdnjavo so postavili v 15. stoletju za obrambo pred Turki. Leta 1509 jo je zasedla avstrijska vojska. V prvi polovici 17. stoletja so jo dozidali. Utrdba je odigrala pomembno vlogo v francoskih vojnah in bila leta 1797 porušena.
Leta 1882 so na istem mestu zgradili novo trdnjavo in v 1. svetovni vojni je bil tu sedež avstro-ogrskih vojaških enot.
Vas Studor in skupina Stogov
Studor je gručasto naselje, postavljeno tik ob vznožje kopaste gore Studor (1002 m) v Zgornji bohinjski dolini. Večina hiš je zgrajenih v alpskem stilu, so nadstropne in z »ganki«.
Stavbe imajo značilno kmečko baročno in klasicistično okrasje, ohranjenih je tudi nekaj bohinjskih črnih kuhinj.
Velika korita Soče
Soča je izdolbla najznamenitejša korita pri vasi Soča, kjer se Velika korita, dolga 750 metrov, zajedajo do 15 metrov globoko med ponekod le 2 metra razmaknjene bregove.
Korita si je moč ogledati z brvi, njihov zaključek pa na začetku doline Lepena.
Zelenci
Prvi izvir Save Dolinke je Nadiža v Tamarju, toda reka kmalu ponikne. V Zelencih ob stiku z neprepustnim morenskim nasipom spet pride na dan, vre pa na dan tudi v številnih talnih izvirih iz bele jezerske krede.
Voda se nabira v jezercu smaragdne barve in manjših vodnih oknih imenovanih kotli ali tumfi, ki so obdani z raznovrstnim rastlinjem.
Zgornji in spodnji Matruljkov slap
Potok Martuljek čez strma pobočja in stene v zelo spreminjajočem se padcu premaga 500 m nadmorske višine.
Spušča se v slapovih, skočnikih (večji kamen, skala v strugi potoka ali reke, ki povzroča brzico, manjši slap) in brzicah.
