Bohinjsko jezero leži v ledeniško izoblikovani jezerski skledi in premore skoraj 100 milijonov kubičnih metrov vode. Po stari bohinjski šali le za en »škaf«, če je ta zadosti velik. Jezerska kotanja, ki se strmo spušča, je nerazčlenjena in skoraj brez plitvin. Pretočno jezero se poleti na površini segreje do 24°C, pozimi pa pogosto tudi zamrzne. Gladina vode se ob močnem deževju zviša za več kot 3 m.

Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji, ki leži v Julijskih Alpah na severozahodu države. Glavni pritok jezera je Savica, ki se v zahodnem delu jezerske kotanje prebija preko moren z balvani in se pri Ukancu izliva v jezero. Jezero je pretočno - iz jezera teče reka Jezernica, ki že po manj kot 100 m skupaj z leve strani pritekajočo Mostnico, ki priteka iz Voj, tvori reko Savo Bohinjko. Ob severnem robu jezera je več podvodnih kraških izvirov, med katerimi je najbolj poznan Govic.