V spodnjem toku, od planinskega doma na planini Voje do vasi Stara Fužina, je zarezana v apnenčasta korita, ki so z manjšimi presledki dolga okoli 2 km, najgloblja pri Hudičevem mostu (20 m) in ponekod široka le meter.

Korita Mostnice, ki so dolga približno 2 km, so nastala deloma s tektonskim grezanjem osrednje  doline, deloma pa z njeno ledeniško poglobitvijo, ki jo je povzročila erozija oziroma poglabljanje bohinjskega ledenika. Tako je stranska dolina Mostnice ostala višje oziromaje "obvisela". Mostnica je pri tem morala premagati višinsko razliko tako, da je v živoskalno osnovo iz svetlega apnenca izdolbla ozko sotesko z vmesnimi razširjenimi deli. Korita so ponekod globoka tudi 20 metrov in široka le za širino ramen. Najhitreje se je Mostnica poglabljala v času taljenja ledenikov (pred 15.000 do 10.000 leti), ko sta bili količina in moč vode največji ter je skupaj z materialom, ki ga je voda nosila s seboj, lahko vrezovala v živo skalo.

Senožetna planina Voje je močno razširjen srednji del doline Mostnice z nadmorsko višino nekaj nad 700 metri. Površje je prekrito s talno ledeniško moreno, na jugu pa Voje zapira nasip čelne morene. Planina je bogata z vodo, saj ima Mostnica kar nekaj pritokov, na posameznih mestih pa voda privre kar iz tal. Dolina Voje je tipična ledeniška dolina v obliki črke U.

Na poti od Stare Fužine do slapa Mostnice premoščajo Mostnico kar štirje mostovi in brv, zato so predniki po njih poimenovali vodotok – Mostnica. Najbolj znan je Hudičev most, ki naj bi ga po legendi zgradil sam hudič.