Naselja v parku

Današnja podoba se je izoblikovala med 13. in 15. stoletjem z višinsko kolonizacijo (usmeritev v višje lege) ter v 16. stoletju z »rovtarsko« kolonizacijo (usmeritev v gozdnata območja s krčevinami, lazi).

V alpskih ledeniških dolinah na ravninskem dnu, ob vodotokih in prometnicah so se razvila strnjena gručasta in obcestna naselja, na dvignjenih terasastih izravnavah in položnih prisojnih pobočjih pa je nastala razpršena poselitev z manjšim številom domačij. V oddaljenih delih dolin, v višje ležečih in prometno odmaknjenih območjih prevladuje poselitev v obliki samotnih kmetij, celkov.

Za primorski del parka je značilna razpršena poselitev – zaselke posameznih domačij (posamezne domačije in skupine dveh ali več domačij) srečujemo v Trenti, Soči, Vrsniku, Lepeni in Bavšici. Od tega vzorca odstopajo strnjena naselja – gručasti vasi z zgostitvijo domačij Na Logu v Trenti in Soča ter mediteranski način organiziranja naselij z združitvijo enot domačije oziroma domačij med seboj vzdolž prometne povezave (Strmec ter Gornji in Spodnji Log pod Mangrtom).

Za poselitev bohinjskega kota lahko ugotovimo, da so zaselki in vaška naselja z gručasto zasnovo razvrščeni na dvignjenih delih ob vznožju gora v bližini vodnih virov. V zgornji dolini srečamo večji starejši naselji Stara Fužina in Studor ter naselja iz mlajše kolonizacije nad dolino Podjelje, Koprivnik, Gorjuše in Goreljek, ki so se razvila iz nekdanjih pastirskih selišč na senožetnih planinah, v Spodnji dolini pa Ribčev Laz.

Za ta naselja je značilno, da nimajo vaškega središča, tudi cerkve – dominante v prostoru stojijo na robu naselij.

V zgornjesavskem delu parka se s strnjeno obliko poselitve srečujemo v dolinskem dnu (Zg. Radovna, Poljane) ter na prisojnih blagih pobočjih in vmesnih terasah Mežakle (Zgornje in Spodnje Laze ter Perniki), sicer pa v tem območju prevladuje razpršenost domačij.

Število prebivalcev

V celoti je znotraj parka 21 naselij (87% prebivalcev TNP), ostalih 12 naselij leži v parku zgolj z delom svoje površine.

Največje naselje, ki je leži v celoti znotraj Triglavskega narodnega parka, je bilo Stara Fužina s 576 prebivalci. Najmanjše naselje v celoti znotraj parka, kjer je stalna naselitev, pa sta bili Strmec na Predelu in Radovna z zgolj desetimi prebivalci.

Znotraj meja Triglavskega narodnega parka je v letu 2010 živelo 2444 ljudi v 33 naseljih.