Stavbna tipologija
Ljudsko stavbarstvo je sledilo predvsem podnebnim razmeram, reliefu in gradivu, ki je bilo na voljo.
Ljudsko stavbarstvo je sledilo zahtevam življenja, ki so jih je opredeljevale naravne, predvsem podnebne razmere, relief in gradivo, ki je bilo na voljo (kamen in les).
Primorski del parka
Naselbinsko dediščino sta v posoškem delu parka v preteklosti sooblikovali obe kulturi: alpska in mediteranska. S prepletanjem teh dveh sta se skozi zgodovino razvili avtentični lokalni inačici, bovško trentarski in kobariško tolminski stavbni tip, s številnimi prehodnimi oblikami na stiku z drugimi območji.
Za kobariško tolminski stavbni tip je značilno:
- združevanje posameznih enot domačije in povezovanje posameznih domačij v ohlapnejših oblikah,
- značilna mediteranska streha z blagim naklonom in poenotenjem kritine,
- zunanji hodniki – ganki – preko celotne daljše fasade,
- mediteransko oblikovanje detajlov (kamniti portali, okenski okviri, rezljani napušči, zunanja stopnišča),
- ločena gospodarska poslopja (seniki, kašče, pajštve – sušilnice sadja, čebelnjaki),
- gradnja stanovanjskih hiš v breg (Čadrg, Zadlaz-Čadrg, Zadlaz-Žabče, Tolminske Ravne),
- samotne domačije – celki.
Staje, hlevi in sirarne na govejih tolminsko kobariških planinah so pozidane s kamnom. Strehe so strme, čela stavb so opažena z lesenim zatrepom. Stavbe, še posebej na krnskih planinah, so razvrščene v vrsti (planine Kašina, Kuhinja, Zaslap, Leskovica). Stavbe na pobočjih so s hrbtnim delom vkopane (dostop v senik) in z daljšo stranico postavljene pravokotno na plastnice.
Za bovško trentarski stavbni tip, izoblikovan v 18. in 19. stoletju iz prvotnega alpskega tipa, so značilni:
- vrhkletna (vrhhlevna) zidana stavba masivnega videza,
- zunanje stopnišče s hodnikom pod širokim napuščem,
- strma dvokapna streha z izrazitimi čopi in z lesom opaženimi zatrepi ter leseno (prvotno slamnato) kritino,
- tipični razpored prostorov (izba – črna kuhinja z vežo/«hiša« – kamra),
- malo kamnoseškega dekorja in fasadnih poslikav, fasade so prebeljene z apnenim beležem,
- strogo utilitarna zasnova gospodarskih poslopij v enakih materialih kot stanovanjske enote.
Dokumenti (strokovne podlage) v zvezi s stavbno tipologijo predmetnega območja:
PDF Stavbna tipologija v občini Kobarid
Stavbna tipologija Zgornjega Posočja je s poudarkom na obnovi stavbne dediščine obravnavana v spodnjem priročniku, ki je namenjen splošni javnosti, lastnikom stavb, investitorjem in projektantom:
Priročnik Gradimo za jutri II – Od prepoznavanja do obnove stavbne dediščine Zgornjega Posočja
Za ovčje planine na Bovškem so prepoznavne prestaje, pastirske stavbe, ki združujejo hleve in senike s »hišico«. Predstavljajo letno bivališče ovčarskih družin kot vmesno postajo med dolinsko in planinsko pašo. Strehe so strme dvokapnice z leseno kritino. Ob bivalnem delu stavb (kuhinji) ločeno od stavbe stoji samostojen dimnik (varstvo pred požarom).
Gorenjski del parka
Za razliko od primorskega, kjer prevladuje kamen, daje gorenjskemu delu narodnega parka v stavbarstvu značaj les. Ločimo bohinjsko in zgornjesavsko hišo.
Za bohinjski stavbni tip, izoblikovan v 17. in 18. stoletju, so značilni:
- stegnjena zasnova doma (pod skupno streho so povezani bivalni in gospodarski prostori),
- delno zidane (pritličje) delno lesene (nadstropje) hiše,
- ganki v nadstropju (pod širokimi napušči) ter leseni zatrepi z rezljanimi ograjami in linami za zračenje,
- mostovži, ki omogočajo dostop do skednja in senika,
- okenski in vratni kamniti okvirji,
- fasadne poslikave (freske) in dekor v notranjščini (poslikave in rezljano pohištvo).
Dokumenti (strokovne podlage) v zvezi s stavbno tipologijo predmetnega območja:
PDF Stavbna tipologija vasi v Bohinju in Gorjah (sintezno poročilo)
PDF Stavbna tipologija vasi Jereka, Koprivnik, Gorjuše
PDF Stavbna tipologija vasi Stara Fužina, Studor, Ribčev Laz in Ukanc
Za Bohinj so značilne planine, ki so se izoblikovale s pašnokošnim sistemom živinoreje. Od zaledja vasi do travniških površin nad gozdno mejo si stopnjasto sledijo vaški srenjski pašniki, senožetne planine, spodnje planine in zgornje planine, v preteklosti skrbno gospodarjeni s pašnim redom srenjske skupnosti.
Vse planine spremlja pastirsko stavbarstvo – stanovi, hlevi, svisli, seniki, sirarne –, ki se je izoblikovalo skozi tisočletno sožitje človeka z naravo (še posebej izstopa stan na kobilah). Razvrstitev stavb je tesno povezana z naravnimi danostmi (relief) ali posestno strukturo (npr. Zajamniki), njihovo število pa z velikostjo planine. Skupni imenovalci pastirskih stavb so les kot gradbeno gradivo, enaka velikost stanov, enak naklon streh in podobna izvedba.
Dokumenti (strokovne podlage) v zvezi s stavbno tipologijo predmetnega območja:
priročnik Tipologija bohinjskih planin ter usmeritve za obnovo in vzdrževanje planšarskih objektov
V dolini Radovne se srečujemo z zgornjesavskim stavbnim tipom, za katerega so značilni:
- gručasta zasnova domačije in bohinjski hiši podobna stavbna tipologija,
- stanovanjska hiša je zidana, pritlična z privzdignjenim podstrešjem,
- stavbe imajo podolgovat tloris s tradicionalnim tridelno razporeditvijo – prostori (»hiša« s kamro na eni strani, črna kuhinja v sredini ter »čumnata« in shramba na drugi strani) so povezani z osrednjo vežo; podstrešje ime podobno tlorisno razporeditev, vendar v preprostejši izvedbi,
- ponavadi je hiša brez gankov,
- strehe so strme, napravljene na čop, ponavadi tudi z odprtim trikotnim zaključkom, kar kaže na koroški vpliv,
- prisoten je fasadni dekor (freske), portali in okenski okvirji so obdelani v kamnu (tuf), vidna je lesena konstrukcija, obdelane pa so tudi line za prezračevanje, balkoni in vhodna vrata.
Dokumenti (strokovne podlage) v zvezi s stavbno tipologijo predmetnega območja:
PDF Stavbna tipologija v občini Kranjska Gora
Pastirske hišice v Zgornjesavski dolini in dolini Radovne od tistih na bohinjski strani loči predvsem podaljšana streha pred vhodom.
Muzejsko urejeni nekdanji stanovanjski objekti, ki prikazujejo pestrost bivanjskega okolja naših prednikov z območja Zgornje Gorenjske.
Kozolci in ostrgače
Posebno vrednost alpskemu prostoru dajejo tudi stavbe, namenjene sušenju sena, žita in drugih pridelkov. V parku so se razvile različne tehnike, upoštevajoč lokalne vremenske razmere in razpoložljivo gradivo.
V Zgornjesavski dolini prevladujejo enojni stegnjeni kozolci in stegnjeni kozolci s plaščem, za Bohinj so značilni toplarji – stogovi, postavljeni v gručah (Studor) ali posamično na robovih vasi in na senožetnih planinah, na Tolminskem masivni dvojni kozolci z zidanimi slopi, na Bovškem pa za sušenje namesto stalnih naprav uporabljajo ostrgače – tanjša smrekova debla s prisekanimi vejami, na katere zlagajo krmo.
V okviru projekta Arhitektura gorenjskih vasi je kot pomoč investitorjem pri obnovi kozolcev nastal priročnik za rabo in vzdrževanje kozolcev z naslovom:
PDF Od stoga do kozuca
Pomožni objekti
Pomožni objekti, torej objekti, ki dopolnjujejo funkcije osnovne stavbe, so pomemben sestavni del doma, domačije oziroma naselja. Njihova umestitev v prostor in podoba prav tako pomembno vplivata na bolj ali manj skladno podobo kulturne krajine. Ta je na območju Triglavskega narodnega parka še posebej občutljiva, kvalitetna in zato vredna posebne obravnave ter ohranjanja.
JZTNP je v letu 2021 izdal smernice za gradnjo in oblikovanje pomožnih objektov na gorenjski strani narodnega parka. Namen smernic je podati kratke in jasne usmeritve, napotke za umeščanje in oblikovanje pomožnih objektov. Namenjene so vsem, ki načrtujejo in izvajajo tovrstne gradnje. Čeprav smernice ne morejo podati vseh odgovorov na dileme v prostoru, lahko služijo kot izhodišče.
PDF Pomožni objekti - smernice za gradnjo in oblikovanje pomožnih objektov v Gorenjski regiji
