Na skalci - nahajališče jezerske krede, ledeniškega obrusa in fosilne morske obale
|
Ime naravne vrednote: |
Na skalci - nahajališče jezerske krede, ledeniškega obrusa in fosilne morske obale |
| Zvrst: | Geološka naravna vrednota državnega pomena |
| Id: |
4412 |
Kratek opis:
Ob južni obali Bohinjskega jezera zahodno od Ribčevega Laza izdanja ob pešpoti triasni apnenec z ledeniškim obrusom s tipičnimi in dobro vidnimi razami kot posledico drgnjenja kamnitih mas in drobirja, ki jih je nosil Bohinjski ledenik. Približno 6 m dolga stena je glede na fosilne vdolbine, ki so jih izvrtali litofagi (kamnovrte školjke), v inverzni legi in predstavlja redek primer fosilnega plitvega morskega obrežja - obale. Ob apnencu je manjši izdanek tipične jezerske krede in apnenec s paleokraškimi zapolnitvami, sledovi nekdanjega dviganja ozemlja.
Morska obala v Bohinju?
Dokaz o nekdanji morski obali je dobro viden v navpični apnenčasti steni tik ob južni obali jezera. V nekaj metrov visoki steni so ohranjene do 10 cm globoke luknje, ki so jih pred približno 20 milijoni let v starejšo kamnino, staro več kot 200 milijonov let, zvrtale morske kamnovrte školjke (Lithophaga). Podobne so bile danes živečim morskim datljem (prstaci). S pomočjo kisline, ki so jo izločale žleze slinavke, so školjke raztapljale apnenec in si na ta način dolble svoja domovanja, ki so se lepo vidna ohranila vse do danes.
Apnenec s sledovi bivanja kamnovrtov
Morski datlji ali prstaci
Ostanki ledeniškega delovanja
Jezerska kreda
Ledeniki so iz območja Bohinja izginili pred več kot 10.000 leti in za seboj poleg jezera pustili raznolike in zanimive zapise svojega delovanja.
Ob apnenčasti steni je ohranjena prav posebna kamina - jezerska kreda. Krhka in mehka kreda je nastala iz skoraj belega, drobnozrnatega karbonatnega materiala, odloženega na dno ledeniškega jezera. Najfinejši material je posledica ledeniške erozije, v jezero pa so ga nanosile okoliške reke. Počasi se je strdil v kamnino – jezersko kredo. Zaradi sprememljivih letnih pogojev in klimatskih ciklov so plasti obarvane v različnih barvah in odtenkih. Svetlosivo barvo ji dajejo organski ostanki rumenkastosivo pa železovi oksidi.
Ali veš?
- da je bilo v času odlaganja jezero skoraj 60 m višje od današnjega.
- da so zmleto kredo iz Bohinja uporabljali v kemični industriji.
- da so mesta nekdanjih odkopov še danes vidna jugovzhodno od cerkve sv. Duha.
Sledovi drsenja ledenika
Na apnenčasti skali, kjer so sledove aktivnega življenja pustili kamnovrti, je dobro vidno tudi delovanje ledenika. Sledi ledenika, ki je nekdaj počasi drsel po skalni podlagi in jo svojo težo drgnil ter brusil, imenujemo obrus ali drsa. Ta je v izrazitih linijah kot raze in žlebiči dobro viden na skalni podlagi tik ob stiku z jezersko kredo.
