Tujerodne vrste
Spoznajte, katere tujerodne vrste lahko zasledite na območju Triglavskega narodnega parka.
V Triglavskem narodnem parku je po sedaj znanih podatkih prisotno 24 tujerodnih rastlinskih vrst. Nekatere med njimi so zelo invazivne in se pojavljajo na številnih lokacijah.
Tujerodne vrste so tiste vrste, ki jih je človek namerno ali nenamerno zanesel zunaj območja njihove prvotne razširjenosti.
Pojavljajo se tudi tujerodne živalske vrste. Njihova razširjenost je slabo poznana, saj gre velikokrat za drobne vrste, ki se jih težko opazi.
Sporočite nam nova opažanja
S pomočjo seznama nas čimprej opozorite na pojavnost zaznanih novih pojavih rastišč tujerodnih vrst in prispevajte k ohranjanju biotskega ravnovesja. Podatke, če je le mogoče opremite z natančnimi GPS koordinatami in slikami.
- Ameriški javor, negudovec
- Črnoplodni mrkač
- Davidova budleja, metuljnik
- Deljenolistna rudbekija
- Drobnocvetna nedotika
- Enoletna suholetnica
- Japonska medvejka
- Japonski dresnik
- Kalinolistni pokalec
- Kanadska zlata rozga
- Laška repa, topinambur
- Navadna komelina
- Novoangljiska nebina
- Orjaška zlata rozga
- Pelinolistna žvrklja ali ambrozija
- Peterolistna vinika
- Robinja, akacija
- Sahalinski dresnik
- Smrdljiva ditrihovka
- Srhkodlakava rudbekija
- Suličastolistna nebina
- Veliki pajesen
- Virginijska nebina
- Žlezava nedotika
Ameriški javor, negudovec
(Acer negundo)- Izvor:
- Severna Amerika
- Opis:
- Listopadno drevo, lubje mlajših vej je gladko in zeleno. Listi so nasprotno razvrščeni in pernato sestavljeni iz 3–5 kratkopecljatih lističev, vrhnji včasih trokrpi. Vrsta je dvodomna. Socvetja mnogocvetna, viseča in dolgopecljata. Plodovi razpadejo na dva krilata oreška.
- Rastišče:
- Pogosto sajeno okrasno drevo, ki se širi v obrečnih gozdovih, na obrežjih vodotokov, gozdnih robovih in na ruderalnih mestih. Na poplavnih območjih in rečnih bregovih lahko oblikuje strnjene sestoje.
- Razmnoževanje:
- Spolno s semeni, ki jih raznaša veter in voda, vegetativno z ukoreninjanjem zelo lomljivih vej.
- Odstranjevanje:
- Mlade rastline izkopljemo, pri večjih požagamo nadzemne dele, a je velika verjetnost, da bodo rastline ponovno pognale. Zato je treba postopek ponavljati, dokler se zaloge rezervnih snovi v koreninah ne izčrpajo, kar lahko traja več let. Odstranjene veje in podzemne dele oddamo v sežig, saj se lahko ponovno ukoreninijo. Tudi plodove sežgemo, saj so semena dobro kaljiva.
- Opozorila:
- Pelod ameriškega javorja je alergen.
Črnoplodni mrkač
(Bidens frondosa)- Izvor:
- Severna Amerika
- Opis:
- Do 1,2m visoka enoletnica z razvejanim rjavordečim steblom. Vsaj spodnji listi deljeni v 3–5 lističev, ki so jajčastosuličasti do suličasti, dolgo priostreni, nazobčani in kratkopecljati. Zunanjih ovojkovih listov 6–10 in so podobni stebelnim listom. Koški brez jezičastih cvetov, veliki 8–15 mm. Plodovi sploščeni, dolgi do 10 mm, z dvema ščetinama.
- Rastišče:
- Vlažna do mokra tla, obdelana ali neobdelana, obrežja voda, ob vodnih kanalih, gozdni kolovozi.
- Razmnoževanje:
- S semeni, cvetenje: avgust-september. Plodove raznaša tudi človek, saj se uspešno oprimejo čevljev ali hlač.
- Odstranjevanje:
- Ročno puljenje rastlin, najbolje pred cvetenjem.
- Opozorila:
- /
Davidova budleja, metuljnik
(Buddleja davidii)- Izvor:
- Vzhodna Azija
- Opis:
- Do 4 m visok listopadni grm, listi so suličasti in po robu nazobčani. Po spodnji strani so zaradi gosto nameščenih zvezdastih laskov sivkasti. Cvetovi so nameščeni v dolgih gostih socvetjih na koncu vej. Venec je cevast, vijoličast ali drugih odtenkov (rožnat, rdeč, bel, modrovijoličast). Cvetovi privabljajo metulje. Plodovi ostanejo na rastlini, iz njih se semena sproščajo še vso zimo.
- Rastišče:
- Okrasni grm, ki rad podivja in se nato naseli na topla mestih kot so: skalne razpoke, suha ruderalna mesta, cestni robovi, gramoznice, peskokopi.
- Razmnoževanje:
- S semeni in vegetativno z ukoreninjanjem poganjkov.
- Odstranjevanje:
- Mlade rastline izruvamo, starejše izsekamo ali požagamo, podzemne dele izkopljemo. Učinkovito je tudi obročasto zarezovanje lubja. Za preprečevanje širjenja s semeni je potrebno porezati socvetja takoj po cvetenju. Nadzemne in podzemne dele oddamo v sežig. Na območju večjega izpraznjenega rastišča, moramo mesto zasaditi z domorodnimi pionirskimi rastlinami.
- Opozorila:
- Odrezane veje se zlahka ukoreninijo.
Deljenolistna rudbekija
(Rudbeckia laciniata)- Izvor:
- Severna Amerika
- Opis:
- Do 2,5 m visoka zelnata trajnica, ki ima v tleh trpežne korenike. Stebla so gola, vsaj spodnji listi so pernato deljeni, srednji trojnati do peternati, vsaj spodaj in po robu kratkodlakavi. Segmenti listov so suličasti. Koški v premeru merijo 7–12 cm, jezičasti cvetovi so zlatorumeni, cevasti cvetovi pa zelenkasti do rjavkasti. Plodovi so rožke, dolge okoli 5 mm in imajo na eni strani 4 kratke zobce.
- Rastišče:
- Rudbekije so pogosto sajene kot okrasne rastline. V naravi se naselijo na poplavnih območjih rek, na gozdnih robovih, logih.
- Razmnoževanje:
- Uspešno se razmnožuje z razkosanjem korenik, nova rastlina lahko zraste že iz nekaj več kot 1 cm dolgega koščka korenike. V sestojih se širi tudi z razraščanjem podzemnih delov, ki se razraščajo pospešeno, če rastline pokosimo. Razmnožuje se tudi s semeni, ki ostanejo kaljiva vsaj 3 leta.
- Odstranjevanje:
- Mlade rastline pred cvetenjem ročno izruvamo. Večji sestoj je težje izkoreniniti. Z rednim odstranjevanjem nadzemnih delov bomo sestoj oslabili, šele po več letih odstranjevanja nadzemnih poganjkov pa lahko pričakujemo, da bomo rastline iztrebili. Cvetove, plodove in izkopane podzemne dele je treba oddati v sežig.
- Opozorila:
- /
Drobnocvetna nedotika
(Impatiens parviflora)- Izvor:
- Srednja Azija
- Opis:
- Do 0,6 m visoka rastlina, steblo razraslo, sočno. Listi pemenjalno nameščeni, široko suličasti in topo nazobčani, dolgi 3-12 cm, Cvetivi v ahlih socetjih na kocu poganjki, bledorumeni, ustje je temnorumeno. Skupaj z ravno ostrogo dolgi 1-2 cm. Plodovi so kijasto oblikovani in ob zrelosti eksplozivno izvržejo semena.
- Rastišče:
- Senčni predeli, gozdni robovi, podrast vlažnih gozdov, senčna ruderalna mesta.
- Razmnoževanje:
- S semeni, cveti od junija do septembra, semena so zrela od julija do oktobra.
- Odstranjevanje:
- Pri manjših sestojih rastline še pred cvetenjem ročno poruvamo. Učinkovita bi bila lahko tudi večkratna košnja pred cvetenjem. Plodeče rastline ob dotiku izmetavajo semena, zato jih je nemogoče odstraniti, ne da bi se zasejalo saj nekaj semen. Plodeče rastline oddamo v sežig.
- Opozorila:
- /
Enoletna suholetnica
(Erigeron annuus)- Izvor:
- Severna Amerika
- Opis:
- Eno-, dvoletnica ali trajnica, s pokončnim razvejanim, raztreseno dlakavim steblom. Svetlozeleni listi so po obeh straneh dlakavi, spodnji narobe jajčasti dolgi do 10 cm, zgornji suličasti do črtalasti, nazobčani do celorobi, dolgi do 9 cm. Beli jezičasti in rumeni cevasti cvetovi so združeni v številne15-20 mm široke koške.
- Rastišče:
- Ruderalna mesta, nekošeni travniki, polja opuščene njive, prodišča, cestni robovi in zelenice. Razširjena že po celotni Sloveniji, do višine okoli 1000 m n.v.
- Razmnoževanje:
- S semeni, cveti od maja do novembra.
- Odstranjevanje:
- Puljenje rastlin in ponavljajoča večletna košnja, dokler se rastlina ne izčrpa.
- Opozorila:
- /
Japonska medvejka
(Spiraea japonica)- Izvor:
- Vzhodna Azija (Japonska, Kitajska, Koreja)
- Opis:
- Listopadni grm s spiralasto nameščenimi enostavnimi širokosuličastimi listi na žilavih, razvejanih, pokončnih steblih, ki so rjave do rdečkastorjave barve, včasih dlakavi. Cvetovi so rožnati na, posamezna češulja ima premer vsaj 5 cm, razvije se na koncu vej. Mladi poganjki so rdečkasti, listi ostro dvojno nazobčani, postopno priostreni. Velika variabilnost zaradi številnih gojenih oblik.
- Rastišče:
- Obrečni predeli, barja, mokrišča, gozdni robovi, ob poteh, posekah, ruderalnih mestih. Dopušča delno zasenčenje, dolgo namočenih tal pa ne. Invazivna je predvsem kot podrast gozdov na kislih tleh.
- Razmnoževanje:
- S semeni, ki jih raznaša voda, lahko pa jih raznesemo tudi nehote na obleki, čevljih ali s prenašanjem prsti.
- Odstranjevanje:
- Nizka košnja pred cvetenjem vsaj enkrat letno in več let zaporedoma lahko močno izčrpa populacije, vendar jih praviloma ne uniči. Metoda je primerna za nadzor majhnih populacij na lažje dostopnem terenu. Na slabše dostopnih mestih, kjer košnja ni možna, manjše rastline medvejke (slika 3) odstranjujemo s puljenjem, večje pa z rezanjem poganjkov tik nad tlemi. Odstranjevanje je treba ponoviti večkrat letno ter več let spremljati stanje in postopek ponavljati. Velike populacije je možno zatirati s herbicidi, ki pa jih lahko uporabljajo le osebe z vsemi potrebnimi potrdili in dovoljenji na način, ki ne škodi ljudem in okolju! Za preprečevanje nadaljnjega širjenja je treba odstranjevanje izvesti pred semenenjem.
- Opozorila:
- /
Japonski dresnik
(Fallopia japonica)- Izvor:
- Vzhodna Azija
- Opis:
- Do 2 m visoka zelnata trajnica, z grmičasto razraslimi stebli in olesenelimi podzemnimi korenikami, ki lahko segajo več metrov v globino in širino. Steblo votlo in kolenčasto, listi kratkopecljati, širokojajčasti s prisekanim dnom, dolgi do 15 cm, na otip gladki. Beli cvetovi so drobni, v gostih grozdastih socvetjih. Pri nas se pojavljajo le ženske rastline, ki ne razvijejo veliko plodov.
- Rastišče:
- Ruderalna mesta, obrežja vodotokov, rob gozda, gozdne jase, travniki, robovi cest. Sestoji so ponavadi zelo gosti in brez drugih rastlin.
- Razmnoževanje:
- Vegetativno, vsi deli stebla se zlahka zakoreninijo, iz majhnih koščkov korenik poženejo mlade rastline. V izvornih območjih, kjer so prisotne moške in ženske rastline, tudi spolno razmnoževanje s semeni.
- Odstranjevanje:
- Pri manjših populacijah je potrebno redno, večletno košenje ali puljenje mladih poganjkov in izkopavanje korenik. Nujno je previdno ravnanje z odpadnim materialom! Pomaga lahko tudi paša ovc in večletno prekrivanje rastlin z debelim filcem. Na manjših površinah je uspešno tudi nadzorovano kemično odstranjevanje s herbicidi (kontakten nanos ali injiciranje).
- Opozorila:
- /
Kalinolistni pokalec
(Physocarpus opulifolius)- Izvor:
- Severna Amerika
- Opis:
- Do 3 m visok grm, lubje se lušči v vzdolžnih trakovih, zato je pozimi svetleče. Listi so v obrisu širokojajčasti, dolgi do 10 cm, 3 do 5-krpi, krpe nazobčane. Cvetovi, ki so nameščeni v polkroglastih kobulih, so beli, 1 cm v premeru. Plodovi so svetli, mehurjasto napihnjeni mnogosemenski mešički, ki ob zrelosti pordečijo, jeseni pa se razpočijo in raztresejo semena.
- Rastišče:
- Okrasni grm, ki je podivjan in naturaliziran na prodiščih rek, v mejicah in ob gozdnih robovih.
- Razmnoževanje:
- Vegetativno z ukoreninjanjem vej, zato jih ne smemo odlagati v naravo. Razmnožuje se tudi spolno s semeni. Čas cvetenja maj-julij, zrelost semen avgust-november.
- Odstranjevanje:
- Grme izsekamo in izkopljemo podzemne dele. Obnese se tudi obročasto zarezovanje lubja. Pri tem izrežemo približno 10 cm širok pas lubja okoli debla in preprečimo tok snovi po rastlini. Razmnoževanje s semeni preprečimo, če porežemo odcvetela socvetja, preden se iz njih razvijejo plodovi. Vse odstranjene dele rastline oddamo v sežig, saj se lahko ukoreninijo.
- Opozorila:
- /
Kanadska zlata rozga
(Solidago canadensis)- Izvor:
- Severna Amerika
- Opis:
- Zelnata trajnica, visoka do 2 m. Listi spiralno razvrščeni, sedeči ali kratkopecljati. Steblo zgoraj (predvsem v socvetju) gostodlakavo. Na vrhu poganjkov so rumeni cvetovi združeni v drobne koške, dolge 2–3 mm in jezičasti cvetovi v njih so komaj daljši od cevastih. Semena so drobna, na enem koncu imajo šopek laskov.
- Rastišče:
- Okrasna rastlina, ki se širi na gozdne jase, gozdne robove, redko košene travnike, ob vodah in na ruderalnih mestih.
- Razmnoževanje:
- S semeni, ki jih na dolge razdalje raznaša veter in vegetativno z razraščanjem korenik in njihovim razkosanjem. Koščke lahko raznesemo s prstjo. Cveti avgusta do oktobra.
- Odstranjevanje:
- Posamične rastline ročno izkopljemo in pri tem pazimo, da odstranimo vse podzemne dele. Širjenje manjših sestojev lahko omejimo s košnjo ali odstranjevanjem rastlin še pred cvetenjem. S tem preprečimo vnašanje novih semen v talno zalogo semen in kalitev novih rastlin. S pogosto košnjo sčasoma izčrpamo zaloge hranil v korenikah in rastline počasi propadejo. Različni viri navajajo, da košnja dvakrat letno (maja in avgusta) več let zapored lahko zelo zmanjša sestoj zlate rozge. Cvetoče poganjke in izkopane podzemne dele je treba oddati v sežig.
- Opozorila:
- /
Laška repa, topinambur
(Helianthus tuberosus)- Izvor:
- Severna Amerika
- Opis:
- Do 3 m visoka razvejena trajnica z gomoljasto odebeljenimi korenikami in raskavim steblom. Jajčastosuličasti listi grobo nazobčani in pecljati, zgoraj raskavi, spodaj dlakavi. Steblo nosi več dolgopecljatih velikih pokončnih koškov premera 4-8 cm. Vsi cvetovi so rumeni, zunanji jezičasti so dolgi 2,5-4 cm in široki 1 cm.
- Rastišče:
- Globoka bogata vlažna tla ob robovih rek in potokov, gozdni robovi, ob cestah, na nasipališčih, sončne lege, tudi gojeno.
- Razmnoževanje:
- Predvsem vegetativno z gomolji, redko s semeni. Cveti pozno poleti in jeseni, od septembra do novembra, semena pri nas ne dozorijo.
- Odstranjevanje:
- Rastline izkopljemo z gomolji vred spomladi in zgodaj poleti. Pri večjih sestojih je uspešna tudi košnja, ki jo je treba ponoviti 2-krat letno, konec junija in avgusta. Gomolje je treba ustrezno uničiti (npr. s kuhanjem ali z oddajo v sežig).
- Opozorila:
- Nekateri ljudje so lahko alergični na pelod topinamburja.
Navadna komelina
(Commelina communis)- Izvor:
- Vzhodna Azija
- Opis:
- Komelina je zelnata trajnica, ki ima poleglo, razvejeno, do 70 cm visoko steblo, ki se na kolencih lahko ukoreninja. Listna ploskev je široko suličasta, nerazločno pecljata. Socvetje je 3- do 4-cvetno, obdano z velikim, gredljatim krovnim listom. Cvetovi so trištevni, najbolj opazni notranji trije cvetni listi: spodnji je bel in droben, ostala dva pa sta velika in modra. Plod je suh, v vsakem so 4 semena, ki se sprostijo, ko se plod odpre.
- Rastišče:
- Gojena za okras, v naravi pa jo najdemo predvsem na senčnih in vlažnih ruderalnih rastiščih.
- Razmnoževanje:
- Spolno s semeni in vegetativno z ukoreninjanjem poleglih stebel . Čas cvetenja: junij–oktober, zrelost semen: julij–november.
- Odstranjevanje:
- Rastline populimo oz. izkopljemo, še pred zrelostjo semen. Semena so dolgoživa, zato mesto, kjer smo rastline odstranili, še nekaj let opazujemo in po potrebi populimo novo odgnale rastline.
- Opozorila:
- /
Novoangljiska nebina
(Aster novae-angliae)- Izvor:
- Severna Amerika
- Opis:
- Srednje velika, košata zelnata trajnica. Stebla pokončna, manj razrasla. Listi enostavni, jajčastosuličasti, celorobi, brez peclja, z ušesci objemajo steblo, zgoraj hrapavi, spodaj mehko dlakavi. Cvetovi številni, v ovršnih koškastih socvetjih, 40-100 jezičastih cvetov, pogosto živo roza. Ovojkovi listi v 3-5 plasteh, ozki, štrleči.
- Rastišče:
- Sajena kot okrasna rastlina na vrtovih, ruderalna mesta, gozdni robovi, grmičevje, obrežja rek, nasipi, opuščeni kamnolomi.
- Razmnoževanje:
- Cveti julija in avgusta, semena se širijo z vetrom, vegetativno s poganjki iz panja in korenin.
- Odstranjevanje:
- Izkopavanje rastlin in pogosta košnja. Preventivno odstranjevanje koškov takoj po odcvetu, da preprečimo morebitni razvoj semen.
- Opozorila:
- /
Orjaška zlata rozga
(Solidago gigantea)- Izvor:
- Severna Amerika
- Opis:
- Zelnata trajnica, visoka do 2,5 m. Od kanadske zlate rozge se razlikuje po golem steblu, ki je lahko malo belkasto poprhnjeno. Orjaška zlata rozga ima večje rumene koške (dolgi 3–4 mm), jezičasti cvetovi so razločno daljši od ovojka in cevastih cvetov.
- Rastišče:
- Okrasna rastlina, ki se širi na gozdne jase, gozdne robove, redko košene travnike, ob vodah in na ruderalnih mestih v okolici naselij.
- Razmnoževanje:
- S semeni, ki jih na dolge razdalje raznaša veter in vegetativno z razraščanjem korenik in njihovim razkosanjem. Koščke lahko raznesemo s prstjo. Cveti avgusta do oktobra.
- Odstranjevanje:
- Posamične rastline ročno izkopljemo in pazimo, da odstranimo vse podzemne dele. Širjenje manjših sestojev omejimo s košnjo ali odstranjevanjem rastlin še pred cvetenjem. S tem preprečimo vnašanje novih semen v talno zalogo in kalitev novih rastlin. S pogosto košnjo sčasoma izčrpamo zaloge hranil v korenikah in rastline počasi propadejo. Različni viri navajajo, da košnja dvakrat letno (maja in avgusta) več let zapored lahko zelo zmanjša sestoje. Cvetoče poganjke in izkopane podzemne dele je treba oddati v sežig.
- Opozorila:
- /
Pelinolistna žvrklja ali ambrozija
(Ambrosia artemisiifolia)- Izvor:
- Severna Amerika
- Opis:
- Enoletnica, 5 cm do 2m visoka razrasla rastlina, listi podobni pelinu, spiralasto nameščeni, dvakrat pernato deljeni, pecelj z dolgimi štrlečimi dlakami. Na vrhu rastline so razvita moška socvetja v dolgem pokončnem klasu, ženska socvetja neopazna, v zalistjih. Plod je orešek.
- Rastišče:
- Suha ruderalna mesta, robovi cest, ob železnicah, njive, v bližini ptičjih krmilnic, presvetljeni deli nižinskih gozdov.
- Razmnoževanje:
- Cveti od julija do oktobra, vetrocvetka in samooprašitev. Ima zelo obstojna, dolgoživa semena, v tleh preživijo desetletja. Razširjanje z vozili, kmetijsko in gradbeno mehanizacijo.
- Odstranjevanje:
- Pomembno je preprečiti, da bi rastlina razvila semena. Mlade rastline populimo (rokavice!), večkratna košnja, okopavanje pred razvojem semen, ožiganje, herbicidi (niso priporočljivi).
- Opozorila:
- Zelo alergena rastlina.
Peterolistna vinika
(Parthenocissus quinquefolia)- Izvor:
- Japonska
- Opis:
- Olesenela vzpenjavka z dolgopecljatimi listi, ki so dlanasto sestavljeni iz 5–7 lističev. Ti so širokosuličasti, nazobčani in kratkopecljati, dolgi 5–15 cm. Jeseni se obarvajo izrazito živordeče. Nasproti listov so razvite razrasle vitice. Široka grozdasta socvetja so sestavljena iz petštevnih cvetov. Rumenozeleni venčni listi so dolgi približno 3 mm, čašni listi so zrasli. Plodovi so temnomodre, okrogle jagode s poprhom. Pri nas uspevata dve ozko sorodni vrsti, ki se razlikujeta po naslednjih znakih: P. inserta ima normalne vitice, lističi so sedeči, socvetje je pakobulasto, P. quinquefolia: vitice imajo oprijemalno ploščico, lističi so kratkopecljati, socvetje je latasto.
- Rastišče:
- Gojena v okrasne namene, podivjana in naturalizirana po ruderalnih rastiščih, opuščenih kamnolomih, gozdnih robovih, poplavnih gozdovih.
- Razmnoževanje:
- Vegetativno z razraščanjem po podlagi in ukoreninjanjem poganjkov, spolno s semeni. Zrele jagode od jeseni do pomladi raznašajo ptice.
- Odstranjevanje:
- Če je mogoče, odstranimo takoj, ko se pojavi, saj je takrat možnost odstranitve največja. Pri starejših rastlinah poiščemo glavno olesenelo steblo in ga prežagamo ter potrgamo plazeče poganjke, ki bi se lahko ukoreninili. Vse poganjke je treba posušiti in oddati v sežig, saj se dobro ukoreninjajo. Pazljivo je treba ravnati s plodečimi rastlinami, saj so semena v zrelih jagodah kaljiva še nekaj let.
- Opozorila:
- Jagode so strupene za človeka in druge sesalce! Občutljivim ljudem lahko povzročijo kožna vnetja.
Robinja, akacija
(Robinia pseudacacia)- Izvor:
- Severna Amerika
- Opis:
- Do 25 m visoko drevo z vzdolžno razpokanim sivkastorjavim lubjem. Listi so lihopernati, s 3–10 pari lističev. So jajčasti, kratkopecljati, dolgi 2–5 cm, prilista sta spremenjena v trne. Cvetovi so metuljasti, beli, dišeči, združeni v viseče grozde. Plodovi so do 10 cm dolgi večsemenski stroki.
- Rastišče:
- Gozdni robovi, poseke, nasipi, obrežja in v bližini naselij. Tudi gojena kot okrasna in medonosna rastlina.
- Razmnoževanje:
- S semeni, ki so dobro kaljiva vsaj 10 let, še posebej dobro kalijo po požarih. Čas cvetenja: maj–junij. Razmnožuje se tudi z razraščanjem podzemnih delov, ki množično poženejo predvsem po odstranitvi glavnega debla.
- Odstranjevanje:
- Drevesa robinije je zelo težko odstraniti. Če posekamo glavno deblo, začno iz korenin in panja poganjati mladi poganjki. Ponavljajoče sekanje/rezanje poganjkov sčasoma pokonča rastlino.
- Opozorila:
- Rastlina ima na vejah ostre trne.
Sahalinski dresnik
(Fallopia sachalinensis)- Izvor:
- Vzhodna Azija
- Opis:
- Do 4 m visoka zelnata trajnica, listi podolgovato jajčasti s srčastim dnom, dolgi do 40 cm, tanki in na otip hrapavi. Cvetovi ženski ali dvospolni, drobni, belkasti, plod trikoten črn orešek.
- Rastišče:
- Naselja, ob poteh, na vlažnih mestih na robovih gozdov. V gostih sestojih.
- Razmnoževanje:
- Vegetativno iz delcev stebel, korenik in s semeni. Cveti od julija do septembra.
- Odstranjevanje:
- Pri manjših populacijah je potrebno redno, večletno košenje ali puljenje mladih poganjkov in izkopavanje korenik. Nujno je previdno ravnanje z odpadnim materialom! Pomaga lahko tudi paša ovc in večletno prekrivanje rastlin z debelim filcem. Na manjših površinah je uspešno tudi nadzorovano kemično odstranjevanje s herbicidi (kontakten nanos ali injiciranje).
- Opozorila:
- /
Smrdljiva ditrihovka
(Dittrichia graveolens)- Izvor:
- Sredozemlje (S Afrika, Bližnji vzhod, J in JV Evrope)
- Opis:
- Do 50 cm visoka razvejana pokončna enoletnica s številnimi kvišku štrlečimi stranskimi poganjki. Na otip je lepljiva, ker je porasla z žleznimi laski, njen močan vonj spominja na kafro. Črtalasti ali suličasti listi so večinoma ožji od 10 mm in nazobčani. Koški so drobni in valjasti, široki do 5 mm, bogato poraščajo poganjke.
- Rastišče:
- Največkrat se pojavlja na ruderalnih in antropogenih rastiščih, na suhih in toplih peščenih ali gruščnatih tleh, ki so revna z minerali. Pri nas se pojavlja predvsem ob avtocestah, kjer tvori sklenjene sestoje, pojavi pa se lahko tudi na obdelovalni površinah in opuščenih poljih, ob železnicah, na kamnolomih, …
- Razmnoževanje:
- S semeni, ki pa imajo kratko življenjsko dobo.
- Odstranjevanje:
- Puljenje, pogosta košnja še pred semenenjem rastlin. S kemijskimi (herbicidi) ali biološkimi ukrepi (omejevanje spreminjanja tal, vzdrževanje goste vegetacijske odeje).
- Opozorila:
- Eterična olja povzročajo huda kožna vnetja. Semena pri živini povzročajo vnetje tankega črevesa in bolezni jeter.
Srhkodlakava rudbekija
(Rudbeckia hirta)- Izvor:
- Severna Amerika
- Opis:
- Enoletnica do dvoletnica, visoka do 100 cm z enostavnimi, srhkodlakavimi listi. Cvetovi v koških so barviti (rumeni, oranžni, rdeči), notranji cevasti cvetovi so temno rjavi.
- Rastišče:
- Gojena za okras, podivjana na bolj sušnih ruderalnih rastiščih, gozdnih robovih, blizu naselij.
- Razmnoževanje:
- Vegetativno s širjenjem poganjkov iz korenik in s semeni.
- Odstranjevanje:
- Rastline ročno izpulimo še pred plodenjem. Ostanke podzemnih delov potrebno oddati v sežig.
- Opozorila:
- /
Suličastolistna nebina
(Symphyotrichum lanceolatum)- Izvor:
- Severna Amerika
- Opis:
- Visoka zelnata trajnica, listi suličastočrtalasti, s koničastim vrhom, goli, večinoma sedeči. Na steblu mnogo koškastih socvetij, v košku 16-50 belih jezičastih cvetov. Zeleni ovojkovi listi v večih plasteh, polegli ali štrleči, s svetlejšim spodnjim delom. Plodovi so rožke s kodeljico iz laskov.
- Rastišče:
- Vrsta gojena v okrasne namene, podivjana na ruderalnih mestih, gozdnih robovih, obrežjih rek, nasipih, opuščenih kamnolomih…
- Razmnoževanje:
- Cveti od septembra do oktobra, pri nas razširjanje predvsem vegetativno, z razraščanjem s podzemnimi živicami.
- Odstranjevanje:
- Izkopavanje rastlin in pogosta košnja. Preventivno odstranjevanje koškov takoj po odcvetu, da preprečimo morebitni razvoj semen.
- Opozorila:
- /
Veliki pajesen
(Ailanthus altissima)- Izvor:
- Vzhodna Azija
- Opis:
- Listopadno vitko drevo z debelimi vejam, lubje sivo in gladko. Oblikuje široko krošnjo in se pojavlja tudi kot večdebelno drevo. Listi spiralasto nameščeni, dolgi, pernato sestavljeni. Lističi celorobi, krakopecljati, širokosuličasti, pri dnu prisekani do srčasti. Listi imajo izrazit, neprijeten vonj, če jih pomanemo med rokami. Velika in pokončna socvetja so dvodomna. Na ženskih rastlinah se razvijejo dolgi rdečkastorjavi krilati oreški s semenom na sredini.
- Rastišče:
- Pogosto sajeno okrasno drevo, ki se rado razširja na suhih ruderalnih rastiščih, tudi pionirska vrsta pri zaraščanju opuščenih suhih travnikov.
- Razmnoževanje:
- Cveti julija in avgusta, semena se širijo z vetrom, vegetativno s poganjki iz panja in korenin.
- Odstranjevanje:
- Izkopavanje mladih rastlin (čim bolj natančno odstranimo tudi podzemne dele), odstranjevanje obroča lubja v širini 15 cm, kar povzroči odmrtje drevesa. Pri večjih rastlinah večletno redno žaganje v zgodnjem poletju, da se rastlina izčrpa. Vbrizgavanje herbicida v navrtane luknjice v deblu. Odstranjene veje oddamo v zbirni center kot zeleni odrez. Podzemne dele in plodove je treba oddati v sežig. Najboljša pa je preventiva – ga ne sadimo.
- Opozorila:
- Nekateri ljudje so alergični na pelod, sok rastline pa lahko povzroča vnetje srčne mišice.
Virginijska nebina
(Aster novi-belgii)- Izvor:
- Severna Amerika
- Opis:
- Do 1,5m visoka, razrasla zelnata trajnica. Listi jajčastosuličasti, s koničastim vrhom, goli. V socvetjih koški s 30-50 rahlo vijoličastimi jezičastimi cvetovi. Ovojkovi listi v 3-5 nepravilno urejenih plasteh, štrleči, z belim robom in rdečkasto konico.
- Rastišče:
- Sajena kot okrasna rastlina na vrtovih, ruderalna mesta, gozdni robovi, grmičevje, obrežja rek, nasipi, opuščeni kamnolomi.
- Razmnoževanje:
- Cvetenje: avgust-oktober, razraščanje vegetativno s podzemnimi živicami.
- Odstranjevanje:
- Izkopavanje rastlin in pogosta košnja. Preventivno odstranjevanje koškov takoj po odcvetu, da preprečimo morebitni razvoj semen.
- Opozorila:
- /
Žlezava nedotika
(Impatiens glandulifera)- Izvor:
- Azija - Himalaja
- Opis:
- Do 2 m visoka enoletnica z močnim do 4 cm širokim, golim, kolenčasto odebeljenim votlim steblom. Suličasti nazobčani cvetovi so nasprotno nameščeni, zgoraj po 3 v vretencu, na pecljih imajo žlezne leske. Rožnati cvetovi dolgi 2-4 cm, 2 stranska venčna lista zrasla v čeladasto obliko, 3 so prosti. Cvetovi oddajajo močan vonj, ki skupaj z medičino v ostrogi privablja čebele. Plod je do 5 mm dolga glavica, ki se ob zrelosti eksplozivno odpre in izvrže številna semena.
- Rastišče:
- Obrežja rek, močvirni gozdovi, senčna mesta ob robu travnikov, obcestni jarki, poplavljena območja.
- Razmnoževanje:
- S semeni, ki jih sama razširja na kratke razdalje, na daljše razdalje jih raznašajo reke. Čas cvetenja: julij–oktober, zrelost semen julij-november.
- Odstranjevanje:
- Pri manjših sestojih puljenje rastlin, sicer pa košnja pred cvetenjem in plodenjem. Zaradi prisotnosti semen v tleh je potrebno ponoviti več let zapovrstjo. Plodeče rastline je potrebno oddati v sežig.
- Opozorila:
- /
Opozorilni seznam tujerodnih rastlinskih vrst
S pomočjo seznama nas čimprej opozorite na pojavnost zaznanih novih pojavih rastišč tujerodnih vrst in prispevajte k ohranjanju biotskega ravnovesja. Podatke, če je le mogoče opremite z natančnimi GPS koordinatami in slikami.
Harlekinska polonica
(Harmonia axyridis)- Izvor:
- Vzhodna Azija
- Opis:
-
Po telesni zgradbi je podobna drugim polonicam, prepoznati jo je možno po tem, da je razmeroma velika - v dolžino meri 7 do 8 mm - in ima rjave noge. Vzorec obarvanosti je nezanesljiv znak, saj je izjemno variabilen. Osnovna barva pokrovk sega od bledo rumenkaste do črne, število pik od nič do 21 in njihova barva od oranžno-rdeče do črne. Tudi vzorec ščitka je raznolik, s črnimi pegami na podlagi bele ali kremne barve, ki so lahko zlite v obliko črke M ali še večje da ostane komaj kaj bele.
Na leto se običajno izmenjata dve generaciji, v ugodnih pogojih pa imajo lahko tudi štiri generacije letno. Odrasla samica izleže 20 do 50 jajčec na dan in 1000 do 4000 v življenju. V odraslem stadiju živijo približno eno leto, od tega se razmnožujejo tri mesece. Prezimijo kot odrasli osebki; jeseni se zbirajo v velike gruče na primernih mestih za prezimovanje - v svojem naravnem okolju na skalnatih pobočjih, v naseljih pa jih privabljajo stavbe s fasadami svetlih barv.
Harlekinska polonica je polifag plenilec drugih žuželk, predvsem listnih uši, pri čemer izstopa po svoji požrešnosti. Poleg tega pleni tudi bolšice, kaparje in ličinke lepencev, ričkarjev ter metuljev. Ob pomanjkanju plena preide na pelod in nektar, opažen pa je bil tudi kanibalizem. - Habitat:
- Gozdni habitati, sekundarno pa se pojavlja tudi v kulturni krajini in naseljih.
- Razširjenost:
- V naseljih ( Bohinj, Trenta).
Japonska sviloprejka
(Antheraea yamamai)- Izvor:
- Japonska
- Opis:
- Metulj z razponom kril 110–150 mm in variabilnih barv: od peščeno rumene do čokoladno- in rdečkasto rjave. Na sredini vsakega krila ima pego v obliki očesa, distalno pa prečno črno, rožnato in belo progo. Gosenice obžirajo liste različnih vrst listavcev, predvsem hrastov (Quercus spp.). So živo zelene in v dolžino zrastejo do 90 mm. Mlade imajo vzdolž telesa pet črnih prog. Metulji se pojavijo avgusta in so nočno aktivni. Prezimuje v stadiju jajčeca, ki ga samica odloži na vejice gostiteljskih dreves.
- Habitat:
- Nižinski listnati gozdovi in parki. Najdemo ga na hrastu, bukvi, pravem kostanju, gabru in šipku
- Razširjenost:
- Tolminsko
Jesenov ožig
(Hymenoscyphus fraxineus)- Izvor:
- Kitajska, Koreja, Japonska
- Opis:
- Na listih in listnih pecljih jesenov opazimo odmrle rjave pege, kjer je gliva prodrla v rastlino. Okuži tudi skorjo, ki naglo odmira in zaradi česar se posuši celoten poganjek. Na deblih nastajajo veliki ovalni predeli odmrle skorje, ki se običajno naglo povečujejo. Včasih skorja ne odmre in drevo začne rano zaraščati – nastane rak. Okužbe občutljivih dreves so navadno množične, vendar drevo močno odganja iz spečih brstov, tako da opazimo številne odmrle veje in odganjajoče žive poganjke.
- Habitat:
- Bolezen prizadene predvsem veliki jesen (Fraxinus excelsior) in poljski jesen (F. angustifolia), mali jesen (F. ornus) pa ni prizadet.
- Razširjenost:
- Bavšica, dolina Tolminke
Jezerska zlatovčica
(Salvelinus umbla)- Izvor:
- Severna Amerika
- Opis:
- Jezerska zlatovčica se zadržuje v globljih delih jezer, kjer se hrani z rakci, žuželkami in drugimi vodnimi živalmi. Odrasli osebki lahko tudi plenijo druge ribe. Med drstjo se zadržujejo v bližini kamnitega in peščenega dna.
- Habitat:
- hladne stoječe vode
- Razširjenost:
- Bohinjsko jezero, Krnsko jezero, Dvojno jezero
Pisanec
(Phoxinus phoxinus)- Izvor:
- Severna Amerika
- Opis:
-
Pisanci so družabne ribice, plavajo večinoma v jatah. Zrastejo do največ 14 cm. Glava je majhna z rahlo podstojnimi usti.Po hrbtu so olivno rjave barve, po bokih prehaja v zlato rumeno, trebuh pa je rumen. Od polovice hrbta proti repu potekajo temne prečne proge, vzdolž bokov pa poteka temnejša zlato-svetleča proga. V času drsti je jasno izražena spolna dvoličnost.
Poglavitna hrana pisanca so drobni vodni nevretenčarji, ki jih pobira na dnu vode.
Spolno dozori v 2. letu. Drsti se v jatah, v peščenih plitvinah. Samica odloži med 200-1000 drobnih iker, večinoma na drobno kamenje izjemoma na vodno rastlinje. - Habitat:
- hladne in dobro prezračene stoječe in tekoče vode
- Razširjenost:
- Črno jezero, Krnsko jezero, Dvojno jezero
Popisna sklednica
(Trachemys scripta)- Izvor:
- Vzhodni in osrednji del Združenih držav Amerike in severovzhod Mehike.
- Opis:
- Vrsto popisana sklednica uvrščamo v razred plazilcev, red želve, in družino Meydidae. Ima tri podvrste (nekoč so jih delili celo med 15 podvrst), in sicer rdečevratka (T. s. elegans), rumenovratka (T. s. scripta) in tenesejeva rdečevratka (T. s. troostii). Samcem oklep zraste do 24 cm, samicam pa do 29 cm. Pri mladostnih osebkih je oklep obarvan svetlo zeleno z ozkimi rumenimi progami, pri odraslih pa temno zeleno ali temno sivo z neizrazitimi programi. Mladostni in odrasli imajo večinoma na ploščah trebušnega dela oklepa velike črne pike. Živijo 20 (v naravi) do 40 let (v ujetništvu). Glavna pot vnosa v Evropo je trgovina s hišnimi živalmi. Ko se jih gojitelji naveličajo, jih izpustijo v naravo, najpogosteje v bližini naselij.
- Habitat:
- Različni vodni ekosistemi, od rek, jarkov in močvirij, do jezer, ribnikov ter bajerjev, najštevilčnejša pa je v plitvih stoječih vodah z mehkim dnom, bogato zarastjo in veliko sončne svetlobe ter primernimi mesti za sončenje
- Razširjenost:
- bajer pri Mojstrani
Sončni ostriž
(Lepomis gibbosus)- Izvor:
- Severna Amerika
- Opis:
-
Sončni ostriž ima zelo visok, bočno močno stisnjen trup, pokrit s precej velikimi luskami, ki jih je vzdolž pobočnice od 35-45. Osnovna barva sončnega ostriža je živo olivno zelena, ki na bokih prehaja v oranžno. Po celem telesu ima ta vrsta rdeče do oranžne pege, temno pego pa ima ta riba tudi na škržnem poklopcu. Po glavi, na koncu katere so nadstojna usta, se od gobca do konca škržnega poklopca vlečejo turkizno zelene proge.
Hrbtna plavut je dolga, na začetnem delu sestavljena iz trdih, v zadnjem delu pa iz mehkih plavutnic. Tudi predrepna plavut je dolga in je, podobno kot hrbtna na prednjem delu sestavljena iz trdih, na zadnjem delu pa iz mehkih plavutnic. Repna plavut je nesimetrična, zgornji del pa je nekoliko večji od spodnjega.
Spolno sončni ostriž dozori v 2. letu starosti, drsti pa se od začetka maja do konca julija, izjemoma pa še v začetku avgusta. Pari v pesek izkopljejo gnezdo, v katerega samica odloži od 600 do 5000 iker, ki jih samec čuva še nekaj tednov po izvalitvi zaroda.
Povprečna dolžina sončnega ostriža je med 10 in 15 cm, izjemoma pa lahko dosežejo tudi do 30 cm. Običajno tehtajo manj kot 450 gramov, redkeje pa lahko najdemo tudi večje primerke. - Habitat:
- stoječe in počasi tekoče vode
- Razširjenost:
- Bohinjsko jezero
Španski lazar
(Arion vulgaris)- Izvor:
- Iberski polotok
- Opis:
- Odrasli španski lazarji dosežejo dolžino med 80 in 120 mm. So vsejedi in se prehranjujejo s širokim izborom zelenih rastlin, z razpadajočimi organskimi snovmi, pa tudi z mesom živalskih trupel. Kjer se pojavijo v večjem številu postanejo resen škodljivec.
- Habitat:
- vlažni predeli na obdelovalnih površinah
- Razširjenost:
- splošna razširjenost po nižinah
Opozorilni seznam tujerodnih živalskih vrst
S pomočjo seznama nas čimprej opozorite na pojavnost zaznanih novih pojavih rastišč tujerodnih vrst in prispevajte k ohranjanju biotskega ravnovesja. Podatke, če je le mogoče opremite z natančnimi GPS koordinatami in slikami.
