Triglavski narodni park

Triglavski narodni park se razprostira na severozahodu Slovenije ob meji z Italijo in blizu meje z Avstrijo, na jugovzhodnem delu alpskega masiva. Skoraj popolnoma se prekriva z Vzhodnimi Julijskimi Alpami.

Obsega 840 kvadratnih kilometrov, kar je štiri odstotke površine Slovenije. Spada med najstarejše evropske parke; prvo varovanje sega v leto 1924, ko je bil ustanovljen Alpski varstveni park.

Obseg

• Skupaj: 83.982 ha.

• Prvo varstveno območje: 31.488 ha.
• Drugo varstveno območje: 32.412 ha.
• Tretje varstveno območje: 20.082 ha.

Mejniki v zgodovini Triglavskega narodnega parka

• 1908, predlog dr. Albina Belarja za varstveni park nad Komarčo
• 1924, nastanek »Alpskega varstvenega parka« v dolini Triglavskih jezer (1400 ha)
• 1961, odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za »Triglavski narodni park« (2000 ha)
• 1981, uzakonitev Triglavskega narodnega parka z Zakonom o Triglavskem narodnem parku
• 2010, nov Zakon o Triglavskem narodnem parku in povečanje parka (vključitev naselja Kneške ravne z bližnjo okolico)

Splošni podatki

• Najvišja točka: Triglav, 2864 m
• Najnižja točka: Tolminska korita, 180 m
• Število naselij: 33 (21 v celoti, 12 deloma)
• Število prebivalcev: 2.337 (januar 2018)
• Občine v parku: Bovec (30,1 %), Bohinj (26,3 %), Kranjska Gora (16,9 %), Bled (1,8 %), Tolmin (8,4 %), Kobarid (3,7 %) Gorje (12,7 %) in Jesenice (0,1 %).
• Upravljavec: Javni zavod Triglavski narodni park

Mednarodni pomen

Narodni park (II. kategorija) in zavarovana krajina (V. kategorija) po kriterijih Svetovni zveze za varstvo narave (IUCN).

Vključitev Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka v mednarodno mrežo biosfernih območij MAB (Man and Biosphere – človek in biosfera) – s Sklepom urada UNESCO – Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (2003).

Območje Triglavskega narodnega parka je skoraj v celoti posebno območje varstva in posebno ohranitveno območje evropskega ekološkega omrežja Natura 2000.

Javni zavod je od leta 1986 član Federacije Europarc, leta 1995 je bil soustanovitelj Mreže zavarovanih območij v Alpah – ALPARC, vzpostavil je številna mednarodna partnerstva (pogodbe ali listine) s parki v tujini, npr. z naravnim parkom Hochtaunus (Nemčija), narodnim parkom Snowdonia (Wales), tripartitni sporazum – Triglavski narodni park, Visoke Ture/Hohe Tauern (Avstrija) in Les Ecrins (Francija), dogovor o pobratenju z Narodnim parkom Crater Lake (ZDA) in dogovor o pobratenju z Naravnim rezervatom Kronotski (Kamčatka, Rusija). 

Narodnemu parku je bila leta 2004 podeljena Diploma Sveta Evrope, priznanje Sveta Evrope za zgledno upravljana zavarovana območja evropskega pomena, ki je bila leta 2009 ob novih pogojih in priporočilih podaljšana za deset let, leta 2019 pa še za nadaljnjih deset let.

Septembra 2009 sta Triglavski narodni park in Naravni park Julijsko predgorje v dolini Rezije v Italiji za deset let prejela certifikat Federacije Europarc za čezmejno sodelovanje med zavarovanimi območji. Oba parka sta ob nagradi prejela tudi obrazložitev s priporočili, katerih izpolnjevanje je okvir za nadaljnje delo in razvoj sodelovanja. Parkoma je bil na 13. konferenci Alpske konvencije novembra 2014 podeljen certifikat za čezmejno pilotno regijo za ekološko povezanost. Decembra 2016 pa še evropsko listino za trajnostni turizem za zavarovana območja, ki jo podeljuje federacija Europarc.

Triglavski narodni park je leta 2006 za Pocarjevo domačijo prejel diplomo Europa Nostra v okviru nagrade EU za kulturno dediščino v kategoriji arhitekturna dediščina.

Vizija Triglavskega narodnega parka

Triglavski narodni park je kot edinstveno zavarovano območje v alpskem svetu prednostno namenjeno ohranjanju ekosistemov in naravnih procesov, naravnih vrednot, pestrosti habitatnih tipov, živalskih in rastlinskih vrst ter kakovosti in pestrosti krajin.

V naseljenih delih narodnega parka je poudarek na ohranjanju kulturne dediščine in kakovosti kulturne krajine, ki je rezultat dolgoletnega sožitja domačinov in narave. Lokalnim prebivalcem se ob podpori ustreznih vladnih resorjev zagotavljajo gospodarski in družbeni pogoji za trajnostni razvoj dejavnosti, ki omogočajo in podpirajo ohranjanje poselitve, kakovostno bivalno in delovno okolje, značilno identiteto in tradicionalno rabo naravnih dobrin.

Ohranjanje narave in kulturne dediščine, trajnostni razvoj in sporazumevanje s širšo javnostjo so izzivi in naloge Javnega zavoda Triglavski narodni park, ki lokalnim prebivalcem in obiskovalcem z dejavnim sodelovanjem približuje pomen varstva narave in kulturne dediščine in trajnostnega razvoja v Alpah.

Narodni park je vzoren primer uspešnega usklajevanja različnih interesov, usmerjenih k istemu cilju – ohranjeni naravi, krajini in kulturni dediščini. Vrednote narodnega parka so motiv in privlačen cilj za obiskovalce, ki spoštujejo izjemnost narave in kulturne dediščine ter mir in tišino. Obiskovalci se z različnimi oblikami trajnostne mobilnosti in z urejeno parkovno infrastrukturo usmerjajo v manj ranljive predele narodnega parka, kjer se jim nudijo možnosti za doživljanje narave in sprostitev.