Tako, kot je bilo nekoč

Novi pristopi v kmetijstvu so kmetom olajšali delo in povečali količino pridelka. Pogosto pa so s tem porušili naravno ravnovesje in ogrozili preživetje številnih rastlinskih in živalskih vrst, vezanih na tradicionalno kmetijsko krajino. Naravne danosti območja Triglavskega narodnega parka z okolico so manj primerne za izrazito intenzivno kmetijstvo, ki močno zmanjšuje vrstno in krajinsko pestrost, a negativni vplivi sprememb rabe prostora so kljub temu vidni. Mozaičnost kulturne krajine v parku zato predstavlja bogastvo z biodiverzitetnega in estetskega vidika.

Lastniki zemljišč, predvsem kmetje, se pogosto znajdejo v precepu med dobičkom, birokratskimi pritiski in lastnimi željami ter pogledi, kaj in kako bi bilo prav. Ker je treba preživeti, odločitve najpogosteje temeljijo na materialni plati. Pa vendar je nujno, da skuša človek z naravo ostati v sozvočju, kajti le gospodarjenje, ki upošteva potrebe tudi drugih živih bitij ter spoštuje naravne danosti in omejitve, je lahko trajnostno, torej dolgoročno uspešno.