Na področju varstva so to predvsem ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine, med razvojnimi vsebinami pa tiste, ki prispevajo k ohranjanju tradicionalne rabe prostora in naravnih virov.
S pomočjo finančnih sredstev, ki so pridobljena v okviru projektov, javni zavod Triglavski narodni park uspešno razvija različne programe znotraj zavarovanega območja, krepi mednarodno sodelovanje in povezave z domačini.
Zavarovanje alpskega življenja z monitoringi in upravljanjem alpske biodiverzitete za prihodnost.
Spodbujanje varstva biodiverzitete v alpskih zavarovanih območjih skozi zdravju prijazne aktivnosti v naravi s pomočjo inovativnih ukrepov na področju usmerjanja obiskovalcev in digitalnega ozaveščanja.
Projekt se osredotoča na vzpostavitev semenske banke 300 značilnih vrst treh prednostnih habitatnih tipov na nivoju EU: suhih travnikov z orhidejami, volkovij ter presihajočih jezer, ki jih poleg habitatnih tipov gradijo tudi številni tipi mokrotnih travnikov. V projektu bomo obnovili 74,1 ha travnikov na sedmih območjih Natura 2000 (Notranjski trikotnik, Goričko, Julijske Alpe, Drava, Krimovsko hribovje - Menišija, Ljubljansko barje, Škocjanski zatok).
Cilj projekta FRACTAL - Spodbujanje zelene infrastrukture v mestnih in podeželskih naseljih v Alpah, je poglobiti in spodbujati vključenost zelene infrastrukture na različnih ravneh delovanja družbe: prostorskega načrtovanja, vzdrževanja, izobraževanja in najširšega ozaveščanja.
Projekt vključuje slovenske LAS partnerje in italijanskega partnerja, ki s širokim naborom aktivnosti naslavljajo trajnostni razvoj območja Julijskih Alp. Cilj operacije je vzpostavitev skupnega čezmejnega UNESCO MAB biosfernega območja ter spodbujanje ekološkega in sonaravnega kmetovanja kot ključnega mehanizma za dvig konkurenčnosti območja. Poudarek je na uvajanju novih modelov in kratkih verig med pridelavo, predelavo in prodajo lokalnih ekoloških izdelkov, ob podpori medsektorskega sodelovanja in inovativnih digitalnih rešitev.
Nov pristop k učinkovitemu izboljšanju razvoja in vitalnosti čebelji družin s pametno prehrano.
Izvajanje usklajenih aktivnosti za izboljšanje sobivanja z volkovi na območju Alp.
Projekt namenjen izboljšanju stanja osmih kvalifikacijskih vrst (alpska možina, veliki pupek, hribski urh, divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna, triprsti detel) in štirih habitatnih tipov (vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh, gorski ekstenzivno gojeni travniki, aktivna visoka barja, trde oligo-mezotrofne vode z bentoškimi združbami parožnic (Chara spp.) na območjih Natura 2000 v Triglavskem narodnem parku, stanje katerih je ocenjeno kot neugodno ali celo slabo brez pričakovanega izboljšanja v prihodnosti.
Vsebinski okvir projekta je zaradi boljše preglednosti in lažje izvedljivosti urejen v osem varstvenih ciljev, doseganje projektnih ciljev pa bo zagotavljalo devet slovenskih projektnih partnerjev s področij ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, rabe prostora in naravnih virov, razvoja, nadzora, ozaveščanja, izobraževanja in promocije.
Cilj projekta je bil poiskati rešitev, kako trajnostno ohranjati življenjski prostor izbranih travniških in gozdnih vrst. V projekt so bile vključene aktivnosti ugotavljanje stanja in izboljšanja habitatnih tipov za koconoge kure, gamsa in kosca ter uveljavljanje mirnih con za izbrane vrste. Poleg tega bodo projektne aktivnosti usmerjene v raziskave kozače, ki je pomembna gozdna vrsta sove, katere populacija v Sloveniji predstavlja največji delež evropske populacije. V projektu smo iskali tudi možnosti, kako v Sloveniji zopet zagotoviti primerne pogoje za gnezdenje beloglavega jastreba, ki v Sloveniji velja za izumrlo gnezdilko že od 19. stoletja.
Eden izmed ključnih pokazateljev naravnega gozdnega sistema so tudi saproksilni hrošči, med katerimi je ključen alpski kozliček. Med projektom smo vzpostavili sistem spremljanja stanja življenjskega prostora in populacije te karizmatične vrste kozlička evropskega varstvenega pomena. Poseben delovni sklop je namenjen ekosistemskim storitvam oziroma ugotavljanju ugodnosti, ki jih okolje brezplačno nudi človek. Poleg raziskav je projekt pomembno prispeval k ozaveščanju prebivalstva o pomenu biodiverzitete za dobrobit ljudi. V projektu so bile izvedene različne delavnice za osnovne šole, okrogle mize, raziskovalni tabori, vodenja in podobno.
Akronim projekta: Nat2Care
Naslov projekta: Spodbujanje skupnosti za ohranjanje in obnavljanje čezmejnih območij Natura 2000
Vodilni partner: Parco Naturale delle Prealpi Giulie https://www.parcoprealpigiulie.it/
Projektni partnerji:
Trajanje projekta: 1. 10. 2017 - 31. 3. 2020
Vrednost projekta: 1.282.395,50 EUR
Projekt sofinancira: Interreg V-A Italija-Slovenija 2014‒2020
Rezultati projekta so predstavljeni v publikaciji z naslovom:
Čezmejni pristop k ohranjanju in upravljanju z območji Natura 2000
V okviru projekta NAT2CARE je nastal kratek dokumentarno-naravovarstveni film, v katerem je predstavljeno čezmejno območje Ekoregija Julijske Alpe. Tako kot glavne vsebine projekta, ki so bile povezovanje aktivnosti za varstvo in ohranjanje evropsko pomembnih vrst na območju dveh sosednjih držav, tudi film govori o tem, da narava ne pozna formalnih meja. Vizualno dovršeni posnetki ob spremljavi lokalne avtorske in ljudske glasbe prikazujejo značilnosti celotnih Julijskih Alp od geologije, voda, živali in rastlin, območij NATURA 2000 ter vrst do tradicionalnih človekovih dejavnosti, ki dajejo pečat temu območju. Glavno sporočilo filma je spoštovanje narave v vsej svoji raznolikosti, njeno varovanje in ohranjanje za prihodnje rodove.
Ranljivost na podnebne spremembe mora postati del dolgoročnega procesa odločanja za zmanjšanje negativnih vplivov na ekosisteme, skupnosti, lokalno in regionalno gospodarstvo ter za prepoznavanje potencialnih koristi. Javni zavod Triglavski narodni park je za leto 2020 pridobil sredstva Ministrstva za okolje in prostor za izvajanje projekta Skupaj za Alpe in sicer za naloge na področju izvajanja Alpske konvencije in prilagajanja na podnebne spremembe. V sodelovanju z nevladno organizacijo CIPRA Slovenija, društvom za varstvo Alp, so bile izvedene številne aktivnosti za ozaveščanje.
V okviru projekta Skupaj za Alpe je Javni zavod Triglavski narodni park za širšo javnost, zlasti za osnovne šole, vključene v Skupnost šol Biosfernega območja Julijske Alpe (Unesco MAB), v letu 2020 sodeloval z vsebinami za ozaveščanje o prilagajanju in blaženju podnebnih sprememb in pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti. Cilj programa je bil pripraviti mlade na izzive prihodnosti ter hkrati zagotavljati ravnovesje med ohranjanjem biotske pestrosti in trajnostnim razvojem.
Za Skupnost šol Biosfernega območja Julijske Alpe, ki združuje več kot 7000 učencev in njihovih učiteljev iz 38 osnovnih in podružničnih šol, so bile pripravljene nove izobraževalne vsebine v spletni platformi Triglavska zakladnica in vzpostavljene spletne učilnice, mobilna interaktivna razstava o Alpski konvenciji, namizna igra Potovanje po Alpah, naravoslovni dnevi za učence in izobraževanje za učitelje z izmenjavo dobrih praks. Projekt je vključeval tudi aktivnosti za širšo javnost o vprašanjih, kako posamezniki s svojimi ravnanji lahko prispevamo k podnebnim rešitvam ter boljšim trajnostnim prostorskim ureditvam, večji kakovosti prostora in bivanja ter k trajnostnemu preživljanju prostega časa. Zbrani v e-priročniku in predstavljeni širši javnosti so bili številni primeri dobrih praks na področjih prometne ureditve, energije, kmetijstva, gozdarstva, turizma, gradenj, storitev in ponudbe.
Naslov projekta: SKUPAJ ZA ALPE - krepitev zavedanja in znanja o podnebnih spremembah ter vedenja o blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe za osnovnošolsko ciljno skupino z namenom zagotavljanja trajnega ravnovesja med biotsko pestrostjo in trajnostnim razvojem Spodbujanje skupnosti za ohranjanje in obnavljanje čezmejnih območij Natura 2000
Vodilni partner: Javni zavod Triglavski narodni park
Projektni partnerji: CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp
Trajanje projekta: 1. 12. 2019 - 31. 10. 2020
Vrednost projekta: Skupna vrednost projekta je znašala 30.055 evrov. Sredstva v višini 24.055 evrov je zagotovilo Ministrstvo za okolje in prostor, preostalo pa Javni zavod Triglavski narodni park.
E-priročnik oz. zbir dobrih praks z namenom prenosa znanja za spodbujanje celostnega ukrepanja na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje s področja prometa, energije, kmetijstva, gozdarstva, turizma, naravnih nesreč, gradnje…) s ciljem varstva in trajnostnega razvoja alpskega prostora: 30+ DOBRIH PRAKS na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.
E-priročnik dobrih praks na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje na BO JA
O prilagajanju in blaženju podnebnih sprememb v Časopisu skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe 2020 / 2021
Ime operacije: |
PRIBLIŽAJMO UNESCOVA BIOSFERNA OBMOČJA PREBIVALCEM |
Akronim: |
MaB |
Prijavitelj: |
LAS GORENJSKA KOŠARICA |
Projektni partnerji: |
JAVNI ZAVOD TRIGLAVSKI NARODNI PARK BSC POSLOVNO PODPORNI CENTER KRANJ TURIZEM BOHINJ – JAVNI ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA |
Sodelovanje z LASi: |
LAS DOLINA SOČE LAS MED SNEŽNIKOM IN NANOSOM LAS KRASA IN BRKINOV LAS POSAVJE LAS OBSOTELJE IN KOZJANSKO |
Začetek in zaključek operacije |
1.10.2018–30.09.2020 |
Vrednost operacije |
102.848,00 EUR |
Upravičeni stroški operacije |
100.052,25 EUR |
Zaprošen % sofinanciranja |
85 % |
Odobrena vrednost sredstev |
85.044,41 EUR |
Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33154-8/2018/11 z dne 3. 8. 2018. |
Vsebina operacije:
Projekt sodelovanja, Približajmo Unescova biosferna območja prebivalcem, je z izvajanjem skupnih aktivnostih na treh biosfernih območij Slovenije prispeval k povečanju prepoznavnosti biosfernih območij in izkoristil potenciale, ki jih Unesco-vo imenovanje prinaša območju. Ozaveščanje, komunikacija, promocija, izobraževanje ter izmenjava dobrih praks in znanj, organizacija in izvedba dogodkov posvečenih dnevu BO Slovenije, snemanje in predvajanje skupne oddaje o perspektivnih in inovativnih podjetniških idejah v BO Slovenije, skupna izobraževalna zgibanka za ranljive skupine s predstavitvijo BO Slovenije ter izvedba skupnih izobraževalnih delavnic na temo vzpostavitve najbolj efektivnih komunikacijskih orodij z upravljavci BO, so bistvene aktivnosti tega dela operacije. V okviru specifičnih aktivnosti so bile izvedene aktivnosti s poudarkom na izkoriščanju lokalnih virov, skupnih produktov ter skupnega nastopa na trgu. S specifičnimi aktivnostmi na območju BO Julijske Alpe smo želeli doseči cilje varovanja naravne in kulturne dediščine posameznega območja ob istočasnem izboljševanju dohodkovnega položaja lokalnega prebivalstva. Največji del operacije predstavlja vzpostavitev izhodišč, podpornega okolja in komunikacijskih orodij za skupni turistični produkt pohodniške poti na območju Julijskih Alp. Izdelani koncepti informacijskih točk so bili prilagojeni ljudem posebnimi potrebami-invalidom ter starejšim. Slednji lahko v informacijskih centrih podoživljajo lepote ob pohodniški poti tudi če tja zaradi starosti ne morejo. Izdelan je bil animiran film na temo pohodništva ter izvedena digitalizacija povezovanja OŠ na Biosfernem območju.
Aktivnosti operacije:
- Organizacija in izvedba strokovne eksurzije v biosferno območje Obsotelje in Kozjansko
- Organizacija in izvedba strokovne ekskurzije v biosferno območje Krasa in porečje reke Reke
- Predstavitev biosfernega območja Julijske Alpe
- Organizacija in izvedba izobraževalne delavnice na temo Povezovanje BO Slovenije (prenos znanja in izkušenj)
- Priprava tekstov za zgibanko
- Koordiniranje in usklajevanje pri oblikovanju in prilagoditvi izobraževalne knjižice za ranljive skupine »LAHKO BRANJE« (starejši, otroci, osebe s posebnimi potrebami)
- Predstavitev BO Slovenije – predavanje
- Prestavitev lokalnih izdelkov značilnih za posamezna BO ter imenovanje ambasadorja BO
- Koordinacija in usklajevanje ponudnikov iz BO Slovenije z namenom predstavitve jedi in izdelkov iz BO Slovenije na prireditvi
- Nakup ženskih in moških majic ter tisk
- Snemanje oddaje
- Koordiniranje pri snemanju oddaje za BO Julijske Alpe
SPECIFIČNE AKTIVNOSTI ZA BIOSFERNO OBMOČJE JULIJSKE ALPE
Priprava projektne dokumentacije za ureditev parkirišča pri Napoleonovem mostu
- Izdelava kataloga urbane opreme za urejanje javnih površin
- Priprava in izdelava vodnika pohodniške poti JA trail
- Izdelava zasnove info-točk pohodniške poti JA trail
- Nadgradnja blagovne znamke Bohinjsko
- Izvedba 2 delavnic na temo Predstavitev upravljanja biosfernega območja Julijske Alpe deležnikom
- Priprava in izvedba skupne delavnice na temo Vzpostavitev najbolj efektivnih komunikacijskih orodij z upravljavci BO Slovenije
- Priprava izhodišč s komunikacijskimi orodji za upravljavce BO Slovenije
- Pogostitev na delavnicah
- Izdelava animiranega filma na temo pohodništva
- Izdelava digitalne aplikacije za namene povezovanja OŠ na BO
Cilji projekta:
SKUPNI REZULTATI PROJEKTA:
SPECIFIČNI REZULTATI PROJEKTA:
Koristi za območje
Ime operacije: |
PRIBLIŽAJMO UNESCOVA BIOSFERNA OBMOČJA PREBIVALCEM |
Akronim: |
MaB |
Prijavitelj: |
LAS DOLINA SOČE |
Projektni partnerji: |
JAVNI ZAVOD TRIGLAVSKI NARODNI PARK POSOŠKI RAZVOJNI CENTER JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM DOLINA SOČE OBČINA KOBARID |
Sodelovanje z LASi: |
LAS GORENJSKA KOŠARICA LAS MED SNEŽNIKOM IN NANOSOM LAS KRASA IN BRKINOV LAS POSAVJE LAS OBSOTELJE IN KOZJANSKO |
Začetek in zaključek operacije |
1.10.2018–30.09.2020 |
Vrednost operacije |
62.378,02 EUR |
Upravičeni stroški operacije |
56.345,58 EUR |
Zaprošen % sofinanciranja |
85 % |
Odobrena vrednost sredstev |
47.893,74 EUR |
Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33154-8/2018/11 z dne 3. 8. 2018. |
Vsebina operacije:
Projekt sodelovanja, Približajmo Unescova biosferna območja prebivalcem, je z izvajanjem skupnih aktivnostih na treh biosfernih območij Slovenije prispeval k povečanju prepoznavnosti biosfernih območij in izkoristil potenciale, ki jih Unesco-vo imenovanje prinaša območju. Ozaveščanje, komunikacija, promocija, izobraževanje ter izmenjava dobrih praks in znanj, organizacija in izvedba dogodkov posvečenih dnevu BO Slovenije, snemanje in predvajanje skupne oddaje o perspektivnih in inovativnih podjetniških idejah v BO Slovenije, skupna izobraževalna zgibanka za ranljive skupine s predstavitvijo BO Slovenije ter izvedba skupnih izobraževalnih delavnic na temo vzpostavitve najbolj efektivnih komunikacijskih orodij z upravljavci BO, so bistvene aktivnosti tega dela operacije. V okviru specifičnih aktivnosti so bile izvedene aktivnosti s poudarkom na izkoriščanju lokalnih virov, skupnih produktov ter skupnega nastopa na trgu. S specifičnimi aktivnostmi na območju BO Julijske Alpe smo želeli doseči cilje varovanja naravne in kulturne dediščine posameznega območja ob istočasnem izboljševanju dohodkovnega položaja lokalnega prebivalstva. Največji del operacije predstavlja vzpostavitev izhodišč, podpornega okolja in komunikacijskih orodij za skupni turistični produkt pohodniške poti na območju Julijskih Alp. Izdelani koncepti informacijskih točk so bili prilagojeni ljudem posebnimi potrebami-invalidom ter starejšim. Slednji lahko v informacijskih centrih podoživljajo lepote ob pohodniški poti tudi če tja zaradi starosti ne morejo. Izdelan je bil animiran film na temo pohodništva ter izvedena digitalizacija povezovanja OŠ na Biosfernem območju.
Aktivnosti operacije:
- Organizacija in izvedba strokovne eksurzije v biosferno območje Obsotelje in Kozjansko
- Organizacija in izvedba strokovne ekskurzije v biosferno območje Krasa in porečje reke Reke
- Predstavitev biosfernega območja Julijske Alpe
- Organizacija in izvedba izobraževalne delavnice na temo Povezovanje BO Slovenije (prenos znanja in izkušenj)
- Priprava tekstov za zgibanko
- Koordiniranje in usklajevanje pri oblikovanju in prilagoditvi izobraževalne knjižice za ranljive skupine »LAHKO BRANJE« (starejši, otroci, osebe s posebnimi potrebami)
- Predstavitev BO Slovenije – predavanje
- Prestavitev lokalnih izdelkov značilnih za posamezna BO ter imenovanje ambasadorja BO
- Koordinacija in usklajevanje ponudnikov iz BO Slovenije z namenom predstavitve jedi in izdelkov iz BO Slovenije na prireditvi
- Nakup ženskih in moških majic ter tisk
- Snemanje oddaje
- Koordiniranje pri snemanju oddaje za BO Julijske Alpe
SPECIFIČNE AKTIVNOSTI ZA BIOSFERNO OBMOČJE JULIJSKE ALPE
Priprava projektne dokumentacije za ureditev parkirišča pri Napoleonovem mostu
- Izdelava kataloga urbane opreme za urejanje javnih površin
- Priprava in izdelava vodnika pohodniške poti JA trail
- Izdelava zasnove info-točk pohodniške poti JA trail
- Nadgradnja blagovne znamke Bohinjsko
- Izvedba 2 delavnic na temo Predstavitev upravljanja biosfernega območja Julijske Alpe deležnikom
- Priprava in izvedba skupne delavnice na temo Vzpostavitev najbolj efektivnih komunikacijskih orodij z upravljavci BO Slovenije
- Priprava izhodišč s komunikacijskimi orodji za upravljavce BO Slovenije
- Pogostitev na delavnicah
- Izdelava animiranega filma na temo pohodništva
- Izdelava digitalne aplikacije za namene povezovanja OŠ na BO
Cilji projekta:
SKUPNI REZULTATI PROJEKTA:
SPECIFIČNI REZULTATI PROJEKTA:
Koristi za območje
Sklad: EKSRP – Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Trajanje projekta: 1.2. 2019 – 31.1. 2020
Partnerji: Javni zavod Triglavski narodni park, Občina Tolmin, Občina Kobarid, Planinsko društvo Tolmin, Sabina Kravanja s.p.
Skupna vrednost operacije (neto upravičeni stroški + DDV): 76.571,69 € (85 % sofinanciranje)
Opis operacije:
Operacija Interpretacija naravne in kulturne dediščine kot popestritev turistične ponudbe v Dolini Soče je skladna z Zakonom o Triglavskem narodnem parku, Načrtom upravljanja TNP 2016-2025, Razvojnim načrtom biosfernega območja Julijske Alpe kot trajnostne turistične destinacije (RNBOJA), programom CLLD in Strategijo LAS Dolina Soče.
Območje LAS dolina Soče je znano po številnih naravnih in kulturnih lepotah še posebej na zavarovanem območju Triglavskega narodnega parka. Večina od jih pomeni tudi pomembno popestritev turistične ponudbe. Obiskovanje teh naravnih vrednost se je včasih odvijalo samoiniciativno in stihijsko v zadnjih časih pa se tako naravno kot tudi kulturno dediščino tudi sistemsko vključuje v turistično ponudbo. Na območju je s tem v zvezi še veliko neizkoriščenih potencialov zaradi pomanjkanja ali dotrajane turistične infrastrukture, ki je pogoj za kakovostno interpretacijo vsebin obiskovalcem. Namen operacije je tako ureditev manjkajoče oziroma obnova obstoječe infrastrukture ob naravnih vrednotah, ureditev pogojev za interpretacijo kulturne dediščine ter tudi samo obnovo kulturne dediščine kot spomenika lokalnega pomena.
Vse to tudi z namenom usmerjanja turističnega obiska iz območij, kjer je narava najbolj občutljiva na območja, ki so namenjena turističnemu obisku in morajo biti zato tudi primerno urejena.
Cilji projekta:
Aktivnosti operacije:
Rezultati operacije:
Aktivnosti TNP v projektu:
Spletne povezave Evropske komisije in Programa razvoja podeželja:
Sklad: EKSRP – Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Trajanje operacije: november 2018 – december 2020
Partnerji: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, Javni zavod Triglavski narodni park, Turizem Bohinj, Občina Bohinj, Občina Kranjska Gora, CIPRA Slovenija
Skupna vrednost operacije (neto upravičeni stroški + DDV): 194.211,20 €, od tega vrednost sofinanciranja EKSRP 134.237,34 €
Opis operacije:
Celotna operacija Usmerjanje obiska v Triglavskem narodnem parku je neposredno in posredno namenjena ohranjanju narave in naravne dediščine, habitatov in biodiverziete, ki predstavljajo potenciale za razvoj novih inovativnih turističnih in gospodarskih storitev ter produktov. V okviru operacije bomo usmerjali obisk z najbolj občutljivih in kritičnih območij znotraj parka na manj obremenjena območja in ustrezno urejana območja, ki lahko prenesejo večje obremenitve. Z usmerjanjem obiskovalcev iz visokogorja in občutljivih con Triglavskega narodnega parka (v nadaljevanju TNP) na obrobje parka bomo pripomogli k razvoju podeželskih območij s poudarkom na pospeševanju lokalnega razvoja podeželja. Operacija bo predstavljala podlage in priložnosti za gospodarski in turistični razvoj omenjenih področij.
V sklopu operacije bo ustvarjeno novo zeleno delovno mesto, ki bo po zaključku operacije preko koordinacije usmerjanja obiska na območju TNP-ja vezano predvsem na področje trajnostnega turizma.
Cilj operacije:
Namen operacije:
Namen operacije je s pomočjo vzpostavitve sistema za spremljanje obiska, analize zbranih podatkov, nabora ukrepov, smernic, izobraževanj, osveščanj, pilotne ureditve informacijskih točk, priprave vsebin za interpretacijo naravne in kulturne dediščine usmerjati obisk na območju Triglavskega narodnega parka (gorenjski del) iz visokogorja in občutljivih con TNP-ja na obrobje parka ter tako poskrbeti za ohranitev in razvoj naravne dediščine, habitatov in biodiverzitete ter vzpostaviti podlage za oblikovanje novih inovativnih (naravi prijaznih) turističnih produktov.
Aktivnosti operacije:
Rezultati operacije:
Metodologija za spremljanje obiska v TNP
Povezava na spletno stran Evropske komisije, namenjene EKSRP
Povezava na spletno stran LAS Gorenjska košarica
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje
Sklad: EKSRP – Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Trajanje projekta: 21.12. 2018–30. 6. 2020
Partnerji: Javni zavod za turizem dolina Soče, Javni zavod Triglavski narodni park, Posoški razvojni center, Občina Kobarid, Občina Tolmin, Turistično društvo Log pod Mangartom
Skupna vrednost operacije (neto upravičeni stroški + DDV): 146.745,47 € (85 % sofinanciranje)
Opis operacije:
V okviru operacije bomo usmerjali obisk z najbolj občutljivih in kritičnih območij znotraj parka na manj obremenjena območja in ustrezno urejena območja, ki lahko prenesejo večje obremenitve. Z usmerjanjem obiskovalcev iz občutljivih con Triglavskega narodnega parka na manj ogrožena območja parka bomo pripomogli k razvoju podeželskih območij s poudarkom na pospeševanju lokalnega razvoja podeželja. Operacija bo predstavljala podlage in priložnosti za gospodarski in turistični razvoj omenjenih področij.
Namen operacije je s pomočjo vzpostavitve sistema za spremljanje obiska, analize zbranih podatkov, nabora ukrepov, smernic, izobraževanj, osveščanj, pilotne ureditve informacijskih točk, priprave vsebin za interpretacijo naravne in kulturne dediščine usmerjati obisk na območju Triglavskega narodnega parka iz visokogorja in občutljivih con Triglavskega narodnega parka na obrobje parka ter tako poskrbeti za ohranitev in razvoj naravne dediščine, habitatov in biodiverzitete ter vzpostaviti podlage za oblikovanje novih inovativnih (naravi prijaznih) turističnih produktov.
Cilji projekta:
Aktivnosti operacije:
Rezultati operacije:
Aktivnosti TNP v tem projektu:
Spletne povezave Evropske komisije in Programa razvoja podeželja:
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje
Sklad: EKSRP – Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Trajanje projekta: januar 2019 – junij 2021
Partnerji: BSC, poslovno podporni center, d.o.o., Kranj, Javni zavod Triglavski narodni park, Turizem Bohinj, Občina Bohinj, Občina Jesenice, Občina Cerklje na Gorenjskem, Občina Naklo, Kulturno društvo prostoRož
Skupna vrednost operacije (neto upravičeni stroški + DDV): 516.150,42 €, od tega vrednost sofinanciranja EKSRP 299.999,76 € (85 %)
Opis projekta:
Projekt pozitivno vpliva in doprinaša k skladnemu vzdržnemu razvoju podeželskega prostora. Osrednji namen projekta je prav aktivacija in razvoj degradiranih in opuščenih območij na podeželju, ki bosta temeljila na razvoju endogenih potencialov: spoštovanju lokalnih vrednot (kulturni identiteti, naravnih vrednotah, arhitekturnih in urbanističnih značilnostih naselij), potrebah lokalnih prebivalcev (aktivnem vključevanju v načrtovanje in sodelovanje pri razvoju, upoštevanje pobud) ter okolju prijaznem razvoju (ureditvi in aktivaciji opuščenih območij).
Cilji projekta:
Aktivnosti:
Rezultati:
Javni zavod Triglavski narodni park v projektu Zelene rešitve sodeluje v aktivnosti prenove vaškega jedra Stare Fužine, in sicer v okviru aktivnosti Pilotne infrastrukturne rešitve za ureditev degradiranih in opuščenih območij / Prenova in oživitev degradirane javne površine v Stari Fužini, v območju Triglavskega narodnega parka.
Spletne povezave Evropske komisije in Programa razvoja podeželja:
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje
Namen projekta je, da se preko povečanja možnosti in privlačnosti obiskovanja omenjenih naravnih vrednot oz. TNP z različnimi oblikami mehke mobilnosti (pohodništvo in kolesarjenje, javni potniški promet) ter z okrepitvijo razumevanja obiskovalcev o vplivu motornega prometa na naravo, zmanjša obremenjenost tukajšnje narave z avtomobilskim obiskom. Tako se bo zagotovila ohranjenost narave ter povečala njena dostopnost in doživljajska privlačnost za vse skupine obiskovalcev in domačine.
Polni naslov projekta: | Celovito uvajanje okolju prijazne mobilnosti v Triglavskem narodnem parku za ohranjanje in pravo doživljanje narave |
Akronim projekta: | Parkiraj & doživi naravo! |
Nosilec projekta: | Javni zavod Triglavski narodni park |
Projektni partnerji: |
|
Obdobje trajanja projekta: | 4. marec 2015–31. januar 2017 |
Skupni upravičeni stroški projekta: | 403.402,50 EUR |
Višina nepovratnih sredstev sofinanciranja projekta: | 322.722,00 EUR |
Povzetek projekta: | Naravni vrednoti Bohinjsko jezero in Krn – morena oz. Krn in planine pod njim na območju Triglavskega narodnega parka sta zaradi privlačnosti ohranjene naravne in kulturne dediščine zelo obiskani turistični območji. To je pozitivno za lokalni gospodarski razvoj, a netrajnostna mobilnost obiskovalcev s prevlado individualnega avtomobilskega prometa zelo ogroža naravo, predvsem v poletni sezoni. Namen projekta je, da se preko povečanja možnosti in privlačnosti obiskovanja omenjenih naravnih vrednot oz. TNP z različnimi oblikami mehke mobilnosti (pohodništvo in kolesarjenje, javni potniški promet) ter z okrepitvijo razumevanja obiskovalcev o vplivu motornega prometa na naravo, zmanjša obremenjenost tukajšnje narave z avtomobilskim obiskom. Tako se bo zagotovila ohranjenost narave ter povečala njena dostopnost in doživljajska privlačnost za vse skupine obiskovalcev in domačine. S projektom želimo doseči večjo dostopnosti obeh vključenih naravnih vrednot za vse skupine obiskovalcev, povečati želimo privlačnost njunega doživljanja ter z zmanjšanjem obremenjenosti z individualnim motornim prometom prispevati k ohranjanju narave. |
Osrednji cilj projekta je bil vzpostaviti javno informacijsko-izobraževalno središče Triglavskega narodnega parka za območje bohinjskega dela narodnega parka za ozaveščanje o pomenu ohranjene narave in kulturne dediščine prek različnih programov, delavnic in prireditev ter pomoč lokalni skupnosti pri raznovrstnih postopkih in svetovanju.
Operacijo Informacijski center Bohinjka je delno financirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se je izvajala v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, za področje povezovanja naravnih in kulturnih potencialov.
Center TNP Bohinj je bil odprt julija 2015.
Nosilec projekta s ciljem povezati ponudnike in dejavnosti ter zagotoviti uspešno trženje produktov podeželja v lokalnem okolju in širše je bil Posoški razvojni center »LAS za razvoj«.
Osrednje dejavnosti projekta so bile naslednje: razvoj in organizirano trženje lokalno tipičnih pridelkov, izdelkov in storitev, izobraževanje in svetovanje potencialnim in obstoječim ponudnikom, koordinacija programa tržnic in drugih skupnih prodajnih mest lokalnih produktov, povezovanje ponudnikov ter promocija lokalnih produktov.
Izvajanje projektov LEADER je bilo sofinancirano s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Osrednji namen projekta, ki ga je vodila občina Tolmin, je bil zvišati prepoznavnost območja zaradi dodane vrednosti, ki jo celotnemu območju prinaša sir tolminc s svojo ohranjeno tradicijo.
Projektne dejavnosti so med drugim vključevale: sistem notranje kontrole, označevanje in sledenje izdelkov za člane Sirarskega društva tolminc, sodelovanje pri izvedbi prireditve in ocenjevanju sira na prireditvi Praznik sira tolminc in pripravo elaborata za informacijske table na planinah.
Izvajanje projektov LEADER je bilo sofinancirano s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Osrednji namen projekta je bil analizirati stroške in koristi pridobivanja energije iz obnovljivih virov, ekosistemske storitve in morebitne vzajemne vplive. Alpe namreč predstavljajo velik potencial za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, povečanje izrabe obnovljivih virov energije pa lahko vodi k povečevanju pritiskov na naravo.
Projekt, ki je potekal od oktobra 2012 do junija 2015, je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj znotraj programa transnacionalnega teritorialnega sodelovanja Območje Alp.
Namen projekta je bil ozaveščati o pomenu varovanja narave, popestriti turistično ponudbo (izkoristiti potenciale, ki jih razvoju turizma daje narava) in dvigniti raven kakovosti življenja lokalnega prebivalstva.
Delovanje LAS in izvajanje projektov LEADER je bilo sofinancirano s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Cilj projekta je bil promovirati športne aktivnosti, kot so plezanje, izletniško kolesarstvo in pohodništvo, s posebnim poudarkom na spoštljivem odnosu do narave. V okviru projektnih dejavnosti smo zbirali podatke o rastlinskih in živalskih vrstah ter o rekreativnih dejavnostih. Na podlagi analiz smo določili občutljive dele narave ter preusmerili dejavnosti zunaj teh območij. Organizirali smo izobraževalne aktivnosti in tečaje za širšo javnost in specializirane skupine (vodniki, inštruktorji).
Projekt Julius je bil sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Facebook stran projekta Julius.
Osrednja cilja projekta sta bila oživitev tradicionalnega znanja in prenos od starejših na mlajše generacije. Dejavnosti projekta so potekale na območju Lokalne akcijske skupine Gorenjske.
Učenci so v domačih krajih poiskali ljudi, ki so ohranili določeno znanje, sledili so še tečaji na šolah. V okviru projekta smo februarja 2012 organizirali še seminar o tradicionalnem znanju za poznavalce in ljubitelje, mentorje na šolah in druge.
Cilj projekta je bil izboljšati poznavanje biotske pestrosti na programskem območju.
Inovativna interaktivna orodja za določanje organizmov, ki so bila razvita v vseevropskem projektu KeyToNature, smo uporabili za izdelavo novih večjezičnih vodnikov, ki so dostopni preko spleta in s pomočjo mobilnih medijev tudi na terenu, ter e-učnih pripomočkov za spoznavanje biotske pestrosti. Razvili smo tudi vodnike, ki jih lahko uporabljajo slepi in slabovidni ter vodnike za določanje organizmov, ki nam služijo kot indikatorji stanja okolja.
Projekt je bil sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Film »Narava na dlani«, ki je nastal v sodelovanju z Univerzo v Trstu:
Namen projekta je bil oblikovati nove turistične ponudbe na italijanskih in slovenskih območjih, ki jih zaznamujejo dragoceni naravoslovni elementi in voda preko razvijanja oblik »počasnega« turizma, ki poudarja trajnost, odgovornost in sonaravnost. »Slow tourism« je nova filozofija potovanja, ki bo povezala slovenska in italijanska območja v obliki »počasnega in kakovostnega« turizma in bo prispevala h krepitvi ponudbe Zgornjega Jadrana, ki ima edinstvene značilnosti na mednarodni ravni.
V projektu je sodelovalo 30 partnerjev, 14 iz Slovenje in 16 iz Italije. Projekt je bil sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Osrednji cilj projekta HABIT-CHANGE je bil poiskati ustrezne strategije za zaščito habitatov pred klimatskimi spremembami.
Projektno delo (2010–2013) je med drugim vključevalo identifikacijo groženj podnebnih sprememb, vrednotenje obstoječih upravljavskih praks, določitev indikatorjev podnebnih sprememb na lokalni ravni, razvoj sledilnih tehnik na osnovi daljinskega zaznavanja ter prilagajanje načrtov upravljanja in strategij v zavarovanih območjih ob upoštevanju klimatskih sprememb.
Projekt NATURE EXPERIENCE – Brezmejna doživetja narave, Cilj 3 – Evropsko teritorialno sodelovanje, OP Slovenija – Avstrija 2007–2013, vodilni partner: Urad koroške deželne vlade, Oddelek 20 – Deželno načrtovanje.
Osrednji namen projekta je bil izboljšati pogoje za razvoj okolju prijaznega turizma v regiji in sodelovanje projektnih partnerjev na področju trajnostne rabe naravnih danosti v turizmu.
S projektom smo v Triglavskem narodnem parku uresničili vzpostavitev mobilne informacijske točke, nadgradnjo Triglavske tržnice, pripravo dolgoročnega vsebinskega in prostorskega načrta za preureditev obstoječega informacijskega centra Triglavskega narodnega parka na Bledu.
Slovenski in italijanski parki so v projektu, ki ga je vodil Triglavski narodni park, raziskovali in ozaveščali o klimatskih spremembah, ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostnem odnosu do okolja v zavarovanih območjih kot tudi v svetu nasploh. Namen projekta je bil okrepiti sodelovanje slovenskih in italijanskih parkov pri ozaveščanju o pomenu odgovornega odnosa do naravnega okolja (informacijski centri, izobraževalni programi).
Projekt je bil sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Projekt je potekal na območju Lokalne akcijske skupine Las za razvoj. V okviru projekta smo pripravili naravoslovne dneve in etnološke delavnice za osnovnošolce. Vzpostavili smo še štiri informacijske točke Triglavskega narodnega parka na osnovnih šolah (Soča, Podbrdo, Most na Soči, Drežnica) in organizirali dve strokovni ekskurziji za domačine Triglavskega narodnega parka v Visoke Ture in Bavarski gozd.
Projekt je potekal na območju Lokalne akcijske skupine za razvoj podeželja »Gorenjska košarica« v občinah Bohinj, Bled, Gorje in Kranjska gora.
V okviru projekta smo pripravili in izvedli izobraževalne delavnice za osnovnošolce za izdelavo različnih lesenih predmetov in pripravo masla. Pripravili smo še nove učne programe z naravoslovnimi vsebinami in vzpostavili info točke o naravi in kulturi parka na treh osnovnih šolah (Bohinjska Bistrica, Gorje, Mojstrana).
Osrednji cilj projekta (2005–2008), v katerem so sodelovali Triglavski narodni park, Naravni park Julijsko predgorje in občine projektnega območja na obeh straneh državne meje, je bil pripraviti načrt upravljanja za čezmejna naravovarstveno pomembna območja, ki obsega Naravni park Julijsko predgorje, pSPA Severnega predgorja Julijskih Alp in območja Natura 2000 znotraj biosfernega območja UNESCO MaB Julijske Alpe, ki ležijo v občinah Bovec in Kobarid.
Projekt AV.IS (Alps Visitors – InfoSystem – Natural Hazards) je bil izveden v okviru programa čezmejnega sodelovanja med Avstrijo (Koroško) in Slovenijo na področju varstva pred naravnimi nesrečami, še posebej za območja z velikim naravovarstvenim pomenom. Partnerji pri projektu so bili KAGIS (nosilec), PUH d.d. in Triglavski narodni park.
Za območje obravnave (na slovenski strani občina Kranjska Gora) so bile leta 2007 pripravljene strokovne podlage, usklajeni postopki in orodja za ovrednotenje naravnega prostora ter pripravljen informacijski sistem za ustrezno informiranje izbranih ciljnih skupin.
Namen projekta je bil vzpostaviti trajno sodelovanje med Triglavskim narodnim parkom in Narodnim parkom Nockberge iz Avstrije ter nadaljevanje dejavnosti za oblikovanje novih dohodkovnih možnosti za prebivalstvo.
Leta 2005 je bilo izvedenih več izmenjav na področjih turizma in izobraževanja šolske mladine. Prav tako je bila oblikovana iniciativa treh parkov (Triglavski narodni park, Nockberge, Julijsko predgorje).
Namen projekta (2005–2012) je bil ohraniti biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost z vzpostavitvijo sonaravnega planinskega gospodarjenja. Program, ki ga je finančno podprla kneževina Monako, je obsegal spremljanje stanja vegetacije, raziskovanje, arheološka izkopavanja in izobraževanje o biotski raznovrstnosti.
V okviru arheoloških izkopavanj, ki jih je vodil Gorenjski muzej v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom, so bili najdeni ostanki lončenih posod in fragmenti fibul iz poznoantičnega in zgodnjesrednjeveškega obdobja.
Projekt je vključeval še aktivnosti na področjih ohranjanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti, raziskovalne naloge, monitoring, obnovo kulturne dediščine ter izobraževalne dejavnosti.
Projekt je vključeval naslednje dejavnosti: pripravo programov za interaktivno animacijo obiskovalcev, tehnično opremo središča, pripravo načrta in izvedbo del za opazovalnico s pogledom na Triglav ter pripravo skalnjaka z nekaterimi ekosistemi in rastlinami iz habitatne direktive z območja Triglavskega narodnega parka in ozaveščevalnimi tablami na zelenici ob stavbi.
V projektu z osrednjim ciljem vzpostaviti mrežo informativnih točk v visokogorju, kjer so ostanki staroveškega in srednjeveškega rudarstva, so sodelovale ustanove iz Avstrije in Slovenije. Pobudnik projekta in koordinator za Slovenijo je bil Gorenjski muzej.
Triglavski narodni park je leta 2005 sodeloval pri evidentiranju nahajališč železove rude v visokogorju, pripravi označevalnih tabel in arheološkem izkopavanju v visokogorju.