Barbara Ivančič Kutin

Folkloristka, dialektologinja, raziskovalka pripovednega izročila na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU in zunanja predavateljica slovstvene folkloristike na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Kot Bovčanki so mi kraji v najzgornejšem Posočju dragi, to je dom mojih prednikov. Zato čutim osebno in poklicno odgovornost dokumentirati in s tem trajno ohraniti delček bogate nesnovne dediščine tega prostora – narečni jezik, slovstveno folkloro in spomine, povezane s kulturo, mišljenjem in v mnogih pogledih izredno težkem življenju v teh pravljično čudovitih dolinah. Ob praznovanju 40-letnice TNP se želim pokloniti ljudem, ki so živeli in še živijo v Zgornjem Posočju, in se jim zahvaliti, da so z mano delili »stare prabce« in drugo besedno izročilo preteklih rodov ter njihove spomine. V ta namen dajem na ogled in v poslušanje  pripoved iz otroštva Štefanije Kravanja, po domače Fani Otokarjeve. Ta klena Trentarica je kljub pomankanju v mladosti in hudih preizkušnjah dočakala častitljivo starost. Pri 98. letih je zlomila kolk, kar jo je položilo v posteljo, a se ni dala! S pomočjo hojice in trdne volje se je zopet postavila na noge. »Ja, saj moram, če čem, da bom za svojih 100 let rajala!« je hudomušno odgovorila mojemu začudenju, ko sem jo obiskala. In resno dodala: »Veš, dočakala jih bom, tako kot moja stara mati Katra.« Zgodilo se je tako, kot je napovedala. Fani je preminula  v svojem 102. letu starosti, leta 2018. Spodnji vizualni zapis je nastal leta 2013, ko ji je bilo 97 let.

Povezava na posnetek »Ko sem prvič jedla kruh«, pripoveduje Štefanija Kravanja (r. 1916), Trenta, 2013.