Jurij Dobravec

Biolog, naravovarstvenik, dolgoletni vodja znanstveno raziskovalne službe Triglavskega narodnega parka

Moralo je biti še v času mojih študentskih let, še pred 1990. Vodstvo parka me je povabilo na strokovno pot v NP Berchtesgaden. Tam so nam pokazali visoko kovinsko omaro. Ne vem, ali ji je bilo ime Bosch ali Siemens ali Cray; notranjost je bila nabita z elektroniko. Na takrat ogromnem zaslonu smo videli zemljevide, po katerem so se premikale neke pike. Rekli so, da predstavljajo živali.

Ali narodni park potrebuje znanost?

Poglejmo nazaj. Spomenica 1920 skoraj od začetka do konca govori o znanosti. Pol strani je namenjeno Julijcem, pri navedbah živali rastlin in 'špilj' pa tri četrtine imen prepoznamo v gorskem svetu. Podobno se je dogajalo 1961. V letih pred tem so ob prizadevnosti Angele Piskernik in ducata znanstvenikov obdelali mnoga področja in najpomembnejše rezultate objavili v prvi številki Varstva narave. Obakrat so znanstvena dognanja veljala kot argument, da ima tukajšnja narava tolikšno vrednost, da jo lahko politika proglasi za 'narodno'. Okrog leta 1981 je bilo menda nekaj drugače, saj je vsaka republika bivše države morala imeti vsaj en 'nacijonalni park.'

Po 1981 je bilo drugače tudi v drugo smer. Če so prej znanost potrebovali za ustanovitev, je poklicno vodstvo parka na Kidričevi 2 ubralo drugo strategijo: argumente potrebujemo zdaj in sproti, in argumente potrebujemo za naprej, za načrtovanje, za komuniciranje. Zato podatki in znanost, zato zgled Berchtesgadna.

O Crayu ali Seimensu smo sicer sanjali. A je podpisani v začetku uporabljal kar svoj študentski PC nemške firme Schneider, takšnega z disketo in brez trdega diska.... Nastali so zemljevidi razširjenosti ogroženih rastlin in nekaj skupin živali. Verjeli ali ne, kar v obliki kombiniranih matematičnih grafov v predhodniku Excela: meje so bile linije, nahajališča pa točke. Pomemben korak je bilo sodelovanje z IBM: škatla proti Berchtesgadnu sicer malček, a vseeno je tehnologija toliko napredovala, da je omogočal čudeže: na primer iz prej zbranih podatkov avtomatsko generirane karte skoraj 5000 rastlinskih in živalskih vrst. Vsak je lahko zvedel, kje so bile v preteklosti opažene ogrožene vrste.

Znanost nima smisla, če ni za ljudi. Zato se je, kmalu po IBMu zgodil spletni zemljevid, verjetno prvi v Sloveniji. Programiran v jeziku 'html 1.0' leta 1995 je zgledal kot dvoplastni prikaz s točkami, občutljivimi na pritisk miške. Prikazali in na kratko opisali smo točke naravnih in kulturnih znamenitosti. Znanost in podatki so bili v ozadju kot argument, a pomembno je bilo, da je bilo je za ljudi. Internet je takrat podatkom in znanosti odprl pot do ljudi. In potem je desetletje in pol Znanstveno raziskovalna služba delovala s to temeljno usmeritvijo: biti ljudem prevajalec znanstvenih dognanj. Projekti, ljudje, tiskovne konference, delavnice, publikacije, spletna komunikacija, dogodki v živo. V povzetku rečeno: znanost in znanje za ljudi.

Interaktivni zemljevid TNP iz leta 1996

Narodni park potrebuje znanost. Sicer zaide v slepo ulico. Nevarno celo, da v slepo v pravem pomenu besede. Še pomembneje: potrebujejo kakovostno in pregledno urejene podatke. In ker gre za živo naravo in za ljudi, ki tu živijo, morajo biti dejstva sveža, najnovejša, najboljša: pri upravljanju kot argument za odločitve in načrtovanje; pri komunikaciji za trdnost besed, s katerimi odgovorni za naravo prihajajo v stik z drugimi deležniki v prostoru in času; pri finančnih mehanizmih v izogib nepravičnosti; pri mednarodnih odnosih, da ne sanjamo pred drugimi, da imamo 'najlepšo deželo', ampak da svoje trditve (in sanje) znamo utemeljiti; pri izobraževanju in vzgoji v izogib presenečenjem pred našo mladino, ki ima danes nešteto možnosti zvedeti znanstveno resnico pred naravovarstveniki. ... Ali neresnico.

Rad grem v Berchtesgaden in rad grem v TNP. Občudujem naravo in ljudi, katerih del sem. A v glavi se mi neprestano mota: narava so dejstva, z ljudmi vred. Moja naloga je, da znanje o teh dejstvih povežem in razumljivo ter prijazno prevedem v besede, zaradi katerih bomo mi in naši zanamci ta svet spoštovali.