Tomaž Zwitter

Tomaž Zwitter je profesor astronomije in astrofizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. V Bohinju pogosto predava na dogodkih Opazovanje nočnega neba, ki jih organizira Triglavski narodni park.

Kot pravijo, je vsaka stvar za nekaj dobra. Ob pandemiji tako v Bohinju nisem le ob koncih tedna, ampak vse delam od tu, na daljavo. Delavniki so daljši, narava pa bližje kot v mestu. Mimogrede se nasmehnem ob glasnem oglašanju čaplje med letom, pokomentiram jezike poznospomladanskega snega, ki segajo proti dolini, razmišljam, kdaj prvič pokositi, da ne bo za vrstno pestri travnik prezgodaj. Ko pade noč, si ob opazovanju netopirjev, ki skrbijo, da me komarji ne bodo našli, želim kakšne svetilke manj. Modrobele LED svetilke so izjemno moteče in pogosto usodne za številne žuželke, ptice in netopirje. Slovenija je zelo varna in se nam res ni bati strahov namišljenega kriminala. Tudi pešca, ki v temi prižge lučko na mobilnem telefonu, vidimo mnogo bolje od onega brez nje, ki hodi po močno osvetljeni cesti. Končno se z manj svetlobe lažje zavemo vrednot nočnega neba, ki se boči nad Voglom in Triglavom. Julijci so večinoma lepo zaščiteni pred sojem luči iz Italije pa tudi iz osrednje Slovenije. To pomeni tudi turistične priložnosti, saj zna marsikateri Evropejec ceniti pristni stik z naravo in spanje v temi, ki je ni treba ustvariti s težkimi temnimi zavesami. Spanje v dobrem zraku ob odprtem oknu in zato brez klimatske naprave.

Na domačem pragu

Vsi skupaj se še ne zavedamo dovolj, kako kvaliteto življenja dviguje lokalna oskrba: mleko, mlečni izdelki in meso tu nimajo nič skupnega z njihovimi soimenjaki iz velikih nakupovalnih središč. Tu se živali, vsaj tiste, ki ne prihajajo z nekaj industrijskih kmetij, pasejo in vedo, kaj je sonce.

S Srenjskega prevala

Pri zavedanju, kaj imamo, je zelo pomemben Park s svojimi aktivnostmi, ki ob stalnem vrednotenju in raziskovanju stanja informira, ozavešča in skuša združiti naravovarstvene cilje z realnostjo življenja ljudi v Parku in ob njem. Uspehi so očitni. K sreči sedaj zaščiteno gorsko cvetje uspeva tudi ob obljudenih poteh, planinci smeti odnesemo s seboj, planinske koče so vedno bolj ekološke, elektriko na planinah zagotavljajo sončne celice, ki bi si jih več želel tudi na strehah v dolini.

Rumenonogi galeb na Bohinjskem jezeru

Upam, da bo Park v sodelovanju lokalnimi pobudami sobivanje ljudi in narave lahko vzpodbujal tudi v prihodnje. Odločilna bi bila spodobna raven dejansko izplačanih nadomestil, ki jih zakonodaja predpisuje kot kompenzacijo za omejitve pri dejavnostih v Parku. Marsikje drugod so alpska jezera pozidana, pitna voda pa onesnažena s kemikalijami umetnega zasneževanja. Če si tega ne želimo, je treba vlagati, v ljudi. In Park se trudi v tej smeri.

Večer na Krnu

Če ste v Parku, pri sestankih po zoomu ni treba uporabljati umetnega ozadja. Tisto pravo zadostuje.  Zadnjič je kolega, ki je Šved in sedaj dela v Avstraliji, takoj prepoznal, kje sem, in vse prisotne podučil o jezeru in visoki kvaliteti življenja, ki jo je spoznal med kolesarjenjem pri nas. V svetu je jasno, kaj pomeni nemasovni turizem.

Fotografije: Tomaž Zwitter