Digitalna knjižnica

Kako nastane, kaj potrebujemo za nastanek in še kaj

Letos dan Zemlje (22. april) na svetovni ravni zaznamujemo že 50. leto zapored. Vse skupaj se je namreč začelo na začetku 70. let prejšnjega stoletja z mirnim protestnim pohodom več milijonov ljudi v številnih ameriških mestih, ki so opozarjali na to, da kot človeštvo škodujemo našemu planetu s številnimi nečednimi praksami in da moramo svoje navade čim prej spremeniti. Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje smo dali besedo slovenskim znanstvenikom, da s svojim osebnim sporočilom izpostavijo stanja, ki po njihovo trenutno najbolj bremenijo našo Zemljo in s tem tudi nas.

Tajda, Katarina in Danaja so alpinistične navdušenke, ki jih poleg ljubezni do gora druži tudi prijateljstvo. Zaradi skupne želje po pogostejših ženskih navezah se odločijo obiskati muzej in raziskati zgodovino ženskega alpinizma, kjer spoznajo Marijo Štremfelj, ki jim svetuje pri izbiri smeri ter jih popelje skozi svojo alpinistično kariero. Vzpon jih še bolj poveže, saj se skupaj spopadajo z novimi izzivi in nepredvidljivimi zapleti.

Pohorje ni posebej bogato s slapovi, slap Skalca je eden redkih in tudi manj znanih. Pred milijoni let je začel ustvarjati današnjo podobo. Enostavno dostopen z glavne ceste na razcepu med Bellvuejem in Arehom na Slivniškem Pohorju. Slap Skalca na Pohorju je geomorfološki, hidrološki in botanični naravni spomenik že od leta 1992, ko so ga z odlokom tudi zaščitili. V poletnih mesecih si ga ogleda veliko pohodnikov, v zimskem obdobju je primeren za ogled tistim bolj spretnim. Spoznali boste nastanek slapa in ga videli v kakšni kondiciji je danes.

Hidrološki prognostični sistem in proces hidrološkega napovedovanja na ARSO

Planinski zemljevid Domžale in okolica - 1 : 25.000 bo prišel prav vsem, ki bi želeli raziskovati širšo okolico Domžal, Lukovice, Moravč, Dolskega, Črnuč, Gamelj, Vodic, Komende, Mengša, Trzina in Kamnika. Nad njimi boste našli priljubljene izletniške točke Kamniško-bistriškega polja – Rašico z dostopi iz vseh strani, domžalska hišna vrhova Šumberk in Križentaver, kamniška Špica in drugi.

Planinski zemljevid Ljubljana in okolica, merila 1 : 50.000, zajema območje Hotedršico, Rakitno in Grosupljem na jugu, Blegošem, Lubnikom, Smlednikom in Mengšem na severu, med Lukovico, Jančami in Grosupljem na vzhodu ter Hotedršico, Žirmi in Blegošem na zahodu. Planinske poti so prikazane na osnovi zadnjega stanja katastra planinskih poti PZS.

maPZS je spletna aplikacija Planinske zveze Slovenije, namenjena načrtovanju in izvedbi izletov po slovenskih planinskih poteh. Vsebuje podatke o več kot 10.000 kilometrih markiranih planinskih poti, ki jih vzdržuje 215 slovenskih planinskih društev. Podatki aplikacije maPZS so ažurni, saj se dnevno črpajo iz katastra planinskih poti PZS. Doma, na računalniku si lahko na zemljevidu izberete izlet ali turo glede na dolžino, območje, vaše sposobnosti in letni čas.

V vodniku je opisanih 76 najpomembnejših in najzanimivejših plezalnih poti v Sloveniji in zamejstvu, v Zahodnih Julijskih Alpah in na avstrijski strani Karavank.

Monografija Gore Slovenije je udobno izhodišče za vse, ki želite pobegniti iz napornega vsakdana v gorsko naravo. Deseti vodnik Andreja Stritarja – priznanega gorniškega pisca!

Dušan Škodic, pisec zabavnih planinskih prigod Smeh z gora, bralce spomni na čas avtobusnih voženj do izhodišč, srečanj z obmejnimi graničarji ali iskanja družic na planinskih portalih. Dobršen del zbirke pa vseeno obravnava klasične planinske prigode in nezgode v planinskih kočah, ob nežnih srečanjih in prigodah z gorniškimi »poznavalci«. Zgodbe dopolnjujejo odlične ilustracije Milana Plužareva.