Digitalna knjižnica

PZS se je ob proslavi 60-letnice slovenske planinske organizacije namenila, da prične izdajati vrsto monografij o znamenitih slovenskih planincih. To zbirko pričenja s spisom o Jakobu Aljažu, ki s svojim uspešnim delom za oprostitev Triglava od tujerodnega planinskega udejstvovanja, z zgraditvijo planinskih stavb na Kredarici in v Vratih ter stolpa na vrhu Triglava zasluži zahvalno priznanje kot prvoborec našega planinstva.

V juliju 1952 je skupina študentov geografije z ljubljanske univerze' na večdnevni ekskurziji v Triglavsko pogorje ugotovila marsikaj zanimivega, kar je škoda, da bi se pozabilo. Objavljamo te zapiske v nadi, da bomo z njimi odprli vpogled v dogajanje in preoblikovanje v naravi marsikateremu planincu, ki mu je edini cilj gorništva vzpon na vrh. Brez poznavanja geomorfoloških procesov, katerih delo srečuješ na vsakem koraku, rie more nihče razumeti obilice površinskih oblik, Ob katerih se nam opaja oko ob razgledu z vrha.

Avtor opisuje Triglavski ledenik iz leta 1951.

V prispevku je opisan prvi zimski vzpon na Triglav.

Prispevek o Triglavskem ledeniku leta 1950.

Bevkova zgodovinska povest "Umirajoči bog Triglav" je bila prvič izdana leta 1930 ob skorajšnji 600 letnici križarskega pohoda v Kobarid 1331, ko so križarji iz Čedada odšli v Kobarid posekati drevo in zasuti studenec, katera so tamkajšnji Slovenci častili.

Prispevek o vražah in drugih znamenjih na območju Triglavskega narodnega parka.

Odlomek o kapelici na Kredarici.

Pravljica o Zlatorogu, kateri je nemški pesnik dal prekrasno, vseskozi umeteljno dovršeno obliko, itak še živi po gorenjesoški dolini, in bajna bitja, kakor so Rojenice, Čatež, Škrat pozna tudi priprosti Slovenec. Ravno tako pravljice o Petru Klepci, kralji Matjaži, lepi Vidi, katerih se omenja v "Zlatorogu".