Mednarodni dan gozdov, ki ga 21. marca vsako leto obeležujemo na pobudo Organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO), letos poteka pod geslom Gozdovi in inovacije, so zapisali na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS). Danes in v prihodnjih dneh bodo v znak obeleževanja tega dneva potekale številne prireditve, o katerih lahko več preberete na spletni strani ZGS.
Gozdovi prekrivajo dve tretjini Triglavskega narodnega parka
Gozdovi pokrivajo 58 % Slovenije in kar dve tretjini površine Triglavskega narodnega parka. Najbolj značilne drevesne vrste v parku so bukev, smreka in macesen, ob tem pa so za Julijske Alpe značilni tudi toploljubni sestoji črnega gabra in malega jesena na južni strani parka. V gorskem svetu Triglavskega narodnega parka uspevajo le vrste in osebki, ki se jim uspe podrediti ostrim razmeram. Kadar govorimo o gozdovih v parku, pogosto izpostavimo tudi tole zanimivost: Obseg najdebelejšega macesna v parku je 422 cm, njegova starost pa je kar 1050 let. Lansko leto pa so v Čadrgu med izkopi za obnovo starega kala naleteli na več kot 6.500 let stara debla jelke, o čemer lahko več preberete tukaj.
Gozdovi imajo številne vloge, ki jih uvrščamo v tri skupine: proizvodne vloge, ekološke vloge in socialne vloge. Vloge gozdov v Triglavskem narodnem parku se močno prepletajo. Danes posebej opozarjamo na mirna območja v Triglavskem narodnem parku. To so območja, kjer načrtujmo oziroma prilagajajmo naše dejavnosti tako, da bomo dopustili živalskim vrstam nemoteno življenje.
Mirna območja obsegajo slabo desetino Triglavskega narodnega parka
»Mirna območja so uveljavljen ukrep zavarovanih območij narave povsod po svetu. V Triglavskem narodnem parku so določena z načrtom upravljanja – trenutno obsegajo devet odstotkov parka. Pri uveljavljanju mirnih območij je pomembno tudi dobro sodelovanje z lastnikom gozda,« opozarjajo v ZGS in v Zavodu Štirna, kjer so pripravili izobraževalno serijo z naslovom Gozdarji za Naturo 2000, in sicer v okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji.
»Izobraževalna serija Gozdarji za Naturo 2000 v skupno devetih videih in enem priročniku predstavlja prizadevanja strokovnjakov za upravljanje z gozdom in lastnikov gozdov za ohranitev narave v slovenskih gozdovih. V ospredje postavlja upravljanje z gozdom v Naturi 2000, ki se samo po sebi ne razlikuje bistveno od siceršnjega upravljanja z gozdom. V seriji so sogovorniki predstavili tudi štiri ukrepe, za katere zasebni lastniki lahko pridobijo sredstva iz Gozdnega sklada,« so zapisali v Zavodu Štirna. Serijo prvič predstavljajo prav ob današnjem mednarodnem dnevu gozdov. Skupno so k sodelovanju povabili 19 sogovornikov, med katerimi so strokovnjaki za upravljanje z gozdom in lastniki gozdov.
Naš sodelavec Andrej Arih predstavlja mirna območja v Triglavskem narodnem parku
Andrej Arih iz Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP), tudi vodja projekta VrH Julijcev, v enem od posnetkov predstavlja naravovarstvene razloge za oblikovanje mirnih območij. Brigita Oblak z Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Bled, oriše, kaj pomeni uveljavljanje mirnega območja za lastnika gozda. Franc Pogačnik, Metropolitana d. o. o., upravnik gozdov Nadškofije Ljubljana, pa nam predstavi primer upravljanja z gozdom v Naturi 2000 v z ukrepom mirnega območja z vidika lastnika.
V Sloveniji imamo sicer več kot 100-letno zgodovino upravljanja gozdov. Ker pa imamo več kot 77 % gozdov v zasebni lasti (20 % gozdov je v državni lasti), je pri ohranjanju gozdov ključnega pomena dobro sodelovanje strokovnjakov za upravljanje z gozdom in lastnikov. Pri tem je pomembno dobro poznavanje in razumevanje različnih faz življenjskega cikla gozdov, saj so nanje vezane različne živalske, rastlinske in glivne vrste. Pri upravljanju z gozdom je pomembno, da so na širšem območju prisotne vse razvojne faze, še opozarjajo v Zavodu Štirna.