Voda je vir življenja in pomemben življenjski prostor številnih organizmov. Da bi se zavedali njenega pomena, vsako leto 22. marca obeležujemo svetovni dan voda. V našem zavodu smo se odločili, da ga bomo popestrili z zgodbo o reki Nadiži in o polžu ter o njuni hitrosti, ki skriva odgovor na uvodno vprašanje.
Na pobočjih Zadnje Ponce se začne skrivnostni tok reke Nadiže. Potem ko padavinska voda ponikne v razpoke gora in je očem nevidna, se na izviru prvič pokaže v vsej svoji lepoti. Na poti proti dolini Tamar mora Nadiža najprej premagati 10-metrski slap (na fotografiji), nato pa v hitrem toku teče po strmem pobočju. Na dnu doline se tok vode upočasni, v razdalji 300 metrov postopoma ponikne in izgine v propustnih ledeniških nanosih na dnu doline. V globini se leno preceja med zrni grušča, proda, peska in melja.
Nadiža na površje spet priteče v Zelencih pri Ratečah, kot izvir Save Dolinke, enega od dveh krakov najdaljše reke v Sloveniji – reke Save. V splošnem velja, da bi za 5-kilometrsko potovanje od Nadiže do Zelencev podzemna voda potrebovala več kot eno leto in pol, saj naj bi pretekla manj kot 10 metrov na dan. Navadni polž na dan lahko opravi do približno 300 metrov poti. Kar pomeni, da je hitrost polža 30-krat višja od hitrosti podzemne vode.
Kako dobro poznate vodo in njene zakonitosti, pa pred jutrišnjim svetovnim dnevom vode lahko preverite v križanki v naši Triglavski zakladnici.
Sicer pa danes obeležujemo svetovni dan gozdov. O gozdovih v Triglavskem narodnem parku smo vas pred nedavnim obveščali s to objavo.