Z ekipo predstavnikov Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP), konservatork Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (OE Kranj in Nova Gorica), študentov in mentorice Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete smo četrto leto zapored opravili večdnevne terenske raziskave suhozidne gradnje v Triglavskem narodnem parku. Tokrat smo bili na območju Gorjuš v Bohinju. Spremljali so nas tudi študentje urbanizma in njihov mentor s Fakultete za arhitekturo.
Med etnološkimi deli so tudi pogovori z domačini
Namen terenskih raziskav je prepoznati različne tipe gradnje na suho - torej s kamnom brez vmesnega mokrega veziva - v alpskem prostoru (raznovrstni zidovi, grajene poti, vodnjaki, apnenice, repnice, temelji stavb itd.) ter na izbranih mestih zabeležiti njihovo lokacijo v prostoru, popisati glavne značilnosti in ovrednotiti stanje.
Pomemben del našega (etnološkega) dela so vedno tudi pogovori z domačini – zanimajo nas njihovi spomini in izkušnje z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem teh objektov, funkcije posameznih objektov in struktur, narečna poimenovanja ter odnos do tovrstne gradnje. Urbanisti so dopolnili raziskavo z beleženjem tehnik in detajlov gradnje ter njene prostorske umestitve.
Gradivo bo tudi podlaga za pripravo smernic
Z zbranim gradivom dokumentiramo trenutno stanje suhozidne gradnje pri nas, služilo pa bo tudi kot podlaga za pripravo smernic za vzdrževanje in obnovo. Ob raziskovalnem delu hkrati organiziramo in sodelujemo tudi na različnih dogodkih, ki so namenjeni predvsem ozaveščanju in izobraževanju različnih ciljnih skupin.
Zahvaljujemo se vsem domačinom, ki so nas lepo sprejeli in z nami delili informacije, Turizmu Bohinj, ki nam je omogočil obisk Planšarskega muzeja in Oplenove hiše ter domačinom z Gorjuš in Nomenja za ogled njihove sirarne in planine Zajavornik.
