Udeleženci srečanja v Trenti so si najprej ogledali predstavitveni film Narava brez meja, ki predstavlja naravne in kulturne znamenitosti območja. Goste sta uvodoma pozdravila direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) dr. Tit Potočnik in predsednica Naravnega parka Julijsko predgorje Annalisa Di Lenardo. Za kako veliko, bogato in že doslej povezano območje gre, sta predstavila Mojca Smolej iz JZ TNP in Stefano Santi iz Naravnega parka Julijsko predgorje.
Pri tako pomembnih dogodkih, kot je kandidatura za naziv čezmejno biosferno območje, je vloga ministrstev, vlad, deželnih vlad in drugih državnih organov oziroma inštitucij zelo pomembna. O tem sta spregovorila Fabrizio Fattor, direktor Službe za biodiverziteto pri Avtonomni deželi Furlanija Julijska krajina, in mag. Suzana Zupanc Hrastar, vodja Sektorja za naravne vrednote in zavarovana območja na Ministrstvu za naravne vire in prostor. Več o razglasitvi Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe in o Unescovem programu Človek in biosfera pa sta povedala Francesca Bampa iz beneškega Unescovega regionalnega urada za znanost in kulturo v Evropi in Gašper Hrastelj, direktor Urada za Unesco in generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za Unesco.
Razglasili dva ambasadorja Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe
Mednarodni značaj novoimenovane biosfere spodbuja, zahteva in nenazadnje pričakuje vključenost mednarodnih odločevalcev in državnikov, s skupnim ciljem trajnostnega razvoja na tem tako edinstvenem delu sveta. Zato sta ambasadorja Čezmejnega območja Julijske Alpe postala poslanka Državnega zbora Republike Slovenije mag. Alma Intihar s slovenske strani območja in nekdanji predsednik Naravnega parka Julijsko predgorje Andrea Beltrame z italijanske strani. Mag. Almi Intihar smo ta častni naziv podelili zaradi pomembnega vpliva in podpore trajnostnemu razvoju na državni ravni in njenih prihodnjih prizadevanj za ohranjanje narave, naravne in kulturne dediščine ter trajnostnega razvoja na mednarodni ravni upravljanja Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe. Andrea Beltrame pa si je naziv prislužil zaradi svoje življenjske zavzetosti in vztrajnosti pri vzpostavljanju Biosfernega območja Julijske Alpe s čezmejno vizijo in mednarodno razsežnostjo ter zaradi močne osebne angažiranosti za doseganje tega cilja.
Za kulturno popestritev dogodka so poskrbeli pevke iz Trente, Barski oktet in sodelavci obeh parkov. Na slovesnosti so bili poleg številnih domačih in tujih gostov prisotni tudi mladi nadzorniki z obeh strani meje.
Razglasitev pred enim mesecem v Maroku
Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe je bilo razglašeno 5. julija 2024 na 36. zasedanju Mednarodnega koordinacijskega sveta Unescovega programa Človek in biosfera (MAB) v Agadirju (Maroko). S tem sta se združili dve obstoječi biosferni območji – Biosferno območje Julijske Alpe na slovenski strani in italijansko Biosferno območje Julijske Alpe.
Unescov program Človek in biosfera (MAB) šteje 759 biosfernih območij po vsem svetu, od tega je čezmejnih le 25. Priprave na kandidaturo za razglasitev Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe so se začele pred dobrim letom in pol. Upravljavca Triglavskega narodnega parka in italijanskega Naravnega parka Julijsko predgorje sta pripravila obsežno kandidaturo, ki jo je slovensko Ministrstvo za naravne vire in prostor v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco in v dogovoru z italijanskim nacionalnim tehničnim odborom programa lansko jesen predalo sekretariatu Unescovega programa Človek in biosfera (MAB).
Podpora številnih deležnikov tako iz Slovenije kot iz Italije
Ob razglasitvi je svetovalni odbor Unescovega programa Človek in biosfera (MAB) pri svoji odločitvi izpostavil tudi opravljeno delo za vključitev različnih deležnikov na obeh straneh meje za sodelovanje in podporo kandidaturi. Priprave na oddajo kandidature so med drugim obsegale šest tematskih spletnih srečanj, v katerih so sodelovale institucije, združenja in podjetja iz različnih sektorjev, tako italijanskih kot slovenskih. Številni deležniki so izrazili razumevanje priložnosti, ki bi jih Julijske Alpe pridobile, če bi postale čezmejno biosferno območje. Kandidatura je bila deležna kar 82 pisem podpore deležnikov, ki so jih prijavitelji priložili k oddanemu dosjeju h kandidaturi, kar je bilo ključnega pomena za razglasitev čezmejnega območja. Vsebovala je tudi delovni načrt za Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe, v katerem je zbranih 49 konkretnih projektov, ki bi vključevali skupnost in lokalne deležnike na slovenski in na italijanski strani.
Razglasitev naj bi bila tudi spodbuda oblasti obeh držav oziroma regij k nadaljevanju s skupnimi ukrepi za prihodnjo razširitev čezmejnega biosfernega območja, ki izhajajo iz aktualnih tristranskih projektov med Italijo, Slovenijo in Avstrijo o ekološki povezanosti in skupni strategiji trajnostnega turizma, z namenom vključitve Naravnega parka Dobratsch v Avstriji kot dela razširjenega čezmejnega biosfernega območja.
Nadaljnje aktivnosti Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe lahko spremljate na spletni strani www.julianalps-mab.eu.
