Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) je ob 100-letnici podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka, pripravil voden izlet projekta VrH Julijcev po Pokljuki, ki je eno najprivlačnejših območij za doživljanje narave tega zavarovanega območja. Vodena ekskurzija je potekala v okviru aktivnosti EU projekt, moj projekt, v kateri je bil projekt VrH Julijcev izbran za enega od 20 najboljših evropskih projektov v Sloveniji.
Pod vodstvom vodje že zaključenega projekta VrH Julijcev Andreja Ariha iz JZ TNP so se udeleženci peš odpravili od Rudnega polja do Mrzlega studenca. Ob poti so spoznavali zgodovino varstva narave na Slovenskem, ki se je razvijala ravno na območju edinega narodnega parka v Sloveniji in enega najstarejših parkov v Evropi. Občudovali so strnjene pokljuške gozdove in se seznanili z mirnimi območji za divjega petelina. Ob učni poti Goreljek in učni poti Mrzli studenec so spoznavali visoka barja. Ekskurzijo so zaključili pri informacijski točki na prostem na Mrzlem studencu.
Petletni projekt VrH Julijcev, ki ga je vodil JZ TNP, je s pomočjo evropskih in nacionalnih sredstev omogočil devetim partnerjem izboljšano sektorsko sodelovanje in številne novosti s skupnim ciljem izboljšanja stanja izbranih zavarovanih vrst in njihovih življenjskih prostorov v območjih Nature 2000 v Triglavskem narodnem parku. VrH Julijcev je sinonim za partnerstvo varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma za ohranjanje narave Triglavskega narodnega parka. Partnerji so s projektom pridobili sredstva za oživljanje pašništva in obnovo 15 kalov na planinah in pašnikih, obnovo in trajnostno upravljanje gozdov, vzpostavitev 19 mirnih območij, aktivnosti za izboljšanje kakovosti voda na Dvojnem jezeru, usmerjanje obiskovalcev ter vzpostavitev nove in obnovo usmerjevalne infrastrukture za obiskovalce, kar so si udeleženci ekskurzije ogledali danes. Andrej Arih, vodja projekta VrH Julijcev, ob tem poudarja: "Vsekakor je bila glavna pridobitev projekta poleg vseh stvari, ki jih lahko vidimo v prostoru, tudi izjemno dobro sodelovanje med partnerji in deležniki ter nova strokovna spoznanja predvsem pri telemetriji koconogih kur in izlovu tujerodnih vrst rib v Dvojnem jezeru. Izkušnje in znanja ter povezanost z različnimi deležniki v prostoru nam pomagajo tudi pri rednih nalogah zavoda."
Prvih 19 mirnih območij v Triglavskem narodnem parku
JZ TNP je skupaj s strokovnimi organizacijami s področij gozdarstva, kmetijstva, planinstva in varstva narave ter lastniki zemljišč opredelil mirna območja, kjer so človekove dejavnosti časovno in prostorsko prilagojene, tako da so motnje v naravnem okolju čim manjše. Za divjega petelina, belko in aktivna visoka barja so v projektu VrH Julijcev vzpostavili 19 mirnih območij - na Pokljuki, mimo katerih so danes krenili tudi udeleženci izleta, pa tudi na Voglu, v okolici Triglava, na Mangartskem sedlu in na Vitrancu. Mirna območja so ob gozdnih cestah in planinskih poteh označena s posebnimi tablicami. Na označenih gozdnih cestah je promet dovoljen samo lastnikom zemljišč in za gospodarjenje z gozdom ter je časovno prilagojen. Takšna mirna območja prepoznamo po cestnih zapornicah. Za obiskovalce to pomeni, da motorna vozila parkirajo na urejenih parkiriščih in uporabljajo označene planinske poti.
JZ TNP je za obiskovalce obnovil tudi informacijsko točko na Mrzlem studencu na Pokljuki, učno pot Goreljek, na novo pa je vzpostavljenih ali obnovljenih več kot 150 informacijskih tabel, o čemer so se udeleženci ekskurzije danes prepričali tudi na terenu. Planinska zveza Slovenije (PZS), ki je prav tako sodelovala v projektu, je s planinskimi društvi in upravljavci koč v šestih kočah vzpostavila nove informacijske točke, kjer obiskovalci dobijo različne publikacije in gradiva o raznolikosti narave parka, pravilih obnašanja in pomenu ohranjanja narave. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je za izboljšanje življenjskega prostora zavarovanih gozdnih ptic, kot so divji petelin in gozdni jereb, očistil 61 km presek, izvedel čiščenje lesne zarasti v okolici Fužinskih planin in zasadil več kot 15.000 sadik avtohtonih drevesnih vrst na Pokljuki. Sodelovali so tudi pri usklajevalnih aktivnostih za urejanje prometa na Pokljuki in nastajanju projektnega filma VrH Julijcev.
V projektu VrH Julijcev je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) prvič izvajalo telemetrično spremljanje divjega petelina in belke s ciljem, da bi življenje teh dveh vrst spoznali bolje, kot ga poznamo iz klasičnih popisov. V projektu so spremljali 10 divjih petelinov na območju Pokljuke in Fužinskih planin, s čimer so dobili zelo pomembne informacije: petelin pozimi ob visoki snežni odeji lahko preživi tudi en teden na veji smreke, skozi vse leto pa je njegovo gibanje zelo odvisno od mreže planinskih poti, ki se jih izogiba. Za belko so s pomočjo telemetričnega spremljanja ugotovili, da pozimi išče goličave, plazišča in spihane predele, kjer najde hrano. Zaradi nizkih temperatur se lahko tudi ves dan zadržuje na nekaj kvadratnih metrih. Še posebej pozimi potrebuje mir, ker so zaloge hrane na visokih nadmorskih višinah res slabe in mora varčevati z energijo.
Za kotorno, ki je značilna prebivalka travnatih pobočij Alp, predvsem v tolminskih gorah in na Breginjskem Stolu, je JZ TNP odstranjeval zarast na planini Čadrški vrh, za alpsko možino pa je Turizem Bohinj odstranjeval zarast na rastiščih v okolici Črne Prsti.
Obnova kalov na planinah Triglavskega narodnega parka je bila zelo zahtevna naloga
Kali večinoma na težko dostopnih planinah in pašnikih so pogosto edini vir vode za živino v času pašne sezone, so pa tudi življenjski prostor zavarovanih vrst dvoživk, kot sta veliki pupek in hribski urh. Na primorski strani parka sta obnovo štirih kalov vodila Občina Tolmin in JZ TNP, na gorenjski strani pa je obnova 11 kalov potekala pod taktirko Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj (KGZ Kranj) in JZ TNP. Načrtovanje in izvedba sta zahtevala sodelovanje številnih deležnikov ter predhodno pridobitev predpisanih soglasij, pri gradbenih posegih pa tudi izvedbo varovalnih ukrepov za dvoživke. Pri helikopterskem prevozu materiala in opreme na težko dostopne planine je pomagala tudi Slovenska vojska.
Obnova kalov v visokogorju je že samo po sebi zahtevna naloga zaradi težke dostopnosti. Proces od načrtovanja do izvedbe vključuje zelo širok spekter nalog, usklajevanja med različnimi strokovnimi organizacijami in izvajalci. Zelo smo bili veseli odziva agrarnih in pašnih skupnosti, da so pristopile k obnovi kot izvajalci in tudi tiste, ki niso bile vključene, se že zanimajo za umestitev novih kalov na drugih planinah. S tem prispevamo tako k ohranjanju narave, varstvu kulturne dediščine kot tudi ohranjanju tradicionalne paše na planinah.
Izlov rib iz Dvojnega jezera in izobraževalni naravoslovni dokumentarni film
V projektu VrH Julijcev so potekale tri osrednje aktivnosti za izboljšanje stanja Dvojnega jezera: izlov tujerodnih vrst rib, odstranjevanje alg in aktivnosti koče za zmanjšanje vpliva na jezero. Kot so opozorili v Zavodu za ribištvo Slovenije, ki je bil eden od partnerjev projekta, pred začetkom projektnih aktivnosti ni bilo veliko primerov izlova v visokogorskih jezerih, a so s strokovnim znanjem in izkušnjami v času projekta izboljšali metode izlova in število rib je v jezeru močno upadlo, niso pa jih popolnoma izlovili. Veliko težavo je predstavljalo vreme, predvsem veliko nihanje višine jezera, višina snežne odeje in deževje sta pogosto vplivala na njihovo delo. Skupno so izlovili dobrih 10 tisoč rib pisancev in 18 tisoč jezerske zlatovčice. Planinska zveza Slovenije je v koči pri Dvojnem jezeru s sredstvi projekta uredila dve zunanji suhi stranišči.
Lani jeseni pa so v partnerstvu VrH Julijcev premierno predstavili izobraževalni naravoslovni dokumentarni film, ki je dosegel tudi dobro gledanost televizijske premiere na 1. programu TV Slovenija. Film je brezplačno na voljo na ogled na YouTube kanalu Triglavskega narodnega parka.
Več o projektu, vrednem 3,7 milijonov evrov, najdete na https://www.tnp.si/sl/podrocja-dela/projekti-in-raziskave/projekti/vrh-julijcev/.
Projekt VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sta sofinancirali Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
