Nazaj na novice

Zaključni dogodek projekta Fractal s poučnim predavanjem

19.09.2024
Zaključni dogodek projekta Fractal s poučnim predavanjem
Misli in nasvete, zakaj je zelena infrastruktura v naseljih pomembna v luči prilagajanja na podnebne spremembe, je med drugim danes na Bledu delila dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Na zaključnem dogodku projekta Fractal v organizaciji Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) smo začrtali smernice za izboljšanje zelene infrastrukture v naseljih, ki bistveno pripomore k večji biotski pestrosti in boljšim pogojem za opraševalce. Kot je znano, brez njih na naših vrtovih, poljih in v sadovnjakih ne bi bilo več možno pridelati zelenjave in sadja. Zelena infrastruktura obsega vse še tako majhne površine, poraščene z zelenjem – rastlinami, ki jih ureja in zanje skrbi človek: parke, drevorede, obcestne zelene pasove, obdelane travnike in zasebne vrtove ali pa balkone z zelenjem.

 

Opozorila priznane klimatologinje in predstavitev rezultatov projekta Fractal

 

Na pomen zelene infrastrukture v mestih je opozorila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj in se pri tem osredotočila predvsem na prilagajanje podnebnim spremembam. Kot je opozorila, ima Evropa smolo, da se bistveno hitreje greje kot ostali deli sveta, še posebej to velja za Alpe. Sredozemlje doživlja tudi upad padavin in postaja vse bolj sušno, pri čemer se pri nas v Sloveniji spreminja razporeditev padavin na letni ravni, kar povzroča težave kmetom, gozdarjem,…, vse več je tudi naravnih nesreč. V alpskem prostoru pa je na srečo veliko možnosti, kako zeleno infrastrukturo, ki blaži posledice podnebnih sprememb, spodbujati in ohranjati, je poudarila.  

 

Po predavanju sta rezultate projekta predstavili dr. Mita Drius z Univerze v Bolzanu, ki je bil vodilni partner projekta, in Mojca Pintar iz JZ TNP. Cilj projekta Fractal - Spodbujanje zelene infrastrukture v mestnih in podeželskih naseljih v Alpah, je poglobiti in spodbujati vključenost zelene infrastrukture na različnih ravneh delovanja družbe: prostorskega načrtovanja, vzdrževanja, izobraževanja in najširšega ozaveščanja. Aktivnosti projekta so bile razdeljene v tri sklope: ozaveščanje širše javnosti ter predstavitve zelene infrastrukture v prakso, izobraževalne aktivnosti in  podpis čezalpskega sporazuma.

 

Glavna naloga JZ TNP je bila priprava animiranega filma o zeleni infrastrukturi, ki smo ga na današnjem dogodku premierno predvajali, kmalu pa bo na ogled tudi na spletni Triglavski zakladnici. V njem naši avtohtoni junaki priskočijo na pomoč sosedu, da njegov vrt zraste v duhu zelene infrastrukture.

 

Med rezultati projekta sta med drugim dva novičnika, ki smo ju pripravili projektni partnerji in številne druge izobraževalne publikacije, tabor za otroke v Trenti (več o tem: https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/medijsko-sredisce/novice/novica/51/mladi-nadzorniki-obujajo-spomine-na-fractalov-tabor-v-trenti.html), delavnice za otroke v času lanskih jesenih počitnic, Fractal je bil glavni podpornik letošnjih Belarjevih dni, na letošnjem Mednarodnem festivalu alpskega cvetja smo udeležencem podarili medovite rastline, po zaslugi projekta pa se je omenjeni festival dogajal letos po celotnih Julijskih Alpah in ne samo v Bohinju. Uredili smo tudi okolico naših informacijskih središč – blejsko in bohinjsko imata nova hotela za žuželke, bohinjsko središče ima po novem tudi visoke grede.

 

Podpisali zavezo oziroma čezalpski sporazum

 

Doseganju ciljev projekta je namenjen tudi podpis čezalpskega sporazuma, s katerim se podpisniki zavežejo k spodbujanju zelene infrastrukture. To je skupen dokument podpisnikov iz več alpskih držav. Vsebuje sklop rešitev za izboljšanje stanja zelene infrastrukture. V zvezi s tem smo predhodno v okviru projekta izvedli delavnice  tako za ravnatelje šol kot za splošno javnost. Vsi predstavniki institucij, ki so danes podpisali zavezo, med njimi so bili tudi blejski župan Anton Mežan ter ravnatelji in učiteljice nekaterih osnovnih šol, vključenih v Skupnost šol Biosfernega območja Julijske Alpe, so prejeli lično tablico z napisom »trenutno ne kosimo, ker za hrano opraševalcev skrbimo«. Zavezo so podpisali tudi številni posamezniki, ki so se udeležili dogodka.

 

Zaveza spodbuja podpisnike, da bodo pri svojem delovanju upoštevali načela varstva in ohranjanja naravnih virov ter ohranjanja in povečanja biotske raznovrstnosti z ustvarjanjem in vzdrževanjem habitatov za rastline, živali in opraševalce. Pri urejanju vrtov, zelenih površin in v kmetijstvu se bodo držali trajnostnih praks ter krepili odpornost na podnebne spremembe z uvajanjem rešitev, kot so sajenje dreves, ohranjanje urbanih zelenih površin, zasaditev domačih – avtohtonih vrst in varstvo oziroma smotrna uporaba vode. V okviru svojih zmožnosti bodo sodelovali pri ozaveščanju in razumevanju načel zelene infrastrukture v svojih delovnih procesih. Tudi druge bodo spodbujali k sprejemanju trajnostnih praks in zagovarjali zelene pobude v svoji skupnosti. Vsaj eno območje (vrt, trato, rob polja, okoli dreves, cestni rob, območje med kolesnicami) bodo pustili nepokošeno čim dlje, dokler spomladanske rastline ne bodo odcvetele in opraševalcem nudile medičino.

 

Zakaj početi vse to? Samo za primer: Višina trave lahko pomembno vpliva tudi na temperaturo tal in mikroklimo okolice. Tla z nizko pokošeno travo so bolj izpostavljena sončnim žarkom, zato se v vročih poletnih mesecih pregrevajo in izsušijo. Po drugi strani pa višja trava, ki ni pokošena tako nizko, tla ščiti pred direktno sončno svetlobo. Tla se zato manj segrevajo, zadržujejo več vlage in ohranjajo nižje temperature. Hkrati višja trava zagotavlja večjo biotsko raznovrstnost in nudi življenjski prostor različnim živalskim vrstam.

 

Projekt Fractal se zaključuje konec tega meseca

 

Projekt Fractal je sofinanciran s sredstvi Evropske unije preko programa Interreg Alpine Space. Poleg JZ TNP v projektu sodelujejo še slovenski Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), italijanska Univerza v Bolzanu – Fakulteta za izobraževalne vede in avstrijska Poslovna agencija Burgenland – Upravljanje naravnih parkov. Projekt se je začel 1. aprila lani in se konec septembra po 18 mesecih zaključuje. Skupna vrednost projekta znaša 445.786 evrov, pri čemer sofinanciranje s sredstvi Evropske unije znaša 75 odstotkov oziroma 334.339,50 evrov.