Direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) dr. Tit Potočnik ter predstavniki razvojnih agencij, turizma, institucij in podjetij s področja energetike so danes na Bledu podpisali pogodbo o sodelovanju, s katero želijo pomagati pri zagotavljanju trajnostnega razvoja Biosfernega območja Julijske Alpe kot zelene in samooskrbne destinacije z električno energijo.
V Javnem zavodu Triglavski narodni park (JZ TNP) in širše v Biosfernem območju Julijske Alpe (BOJA) bo v pripravi strategija razvoja območja kot zelene in samooskrbne destinacije z električno energijo. Aktivnosti naj bi se izvajale v obliki pilotnega projekta. Vključevale naj bi naselja, planinske koče in gospodarske subjekte znotraj Triglavskega narodnega parka oziroma širše znotraj Biosfernega območja Julijske Alpe. Poudarek naj bi bil tudi na električni mobilnosti z izgradnjo mreže polnilnic za električna vozila in električna kolesa.
Podpisniki pogodbe o sodelovanju pri projektu so poleg JZ TNP še: Turizem Bohinj, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, Posoški razvojni center, Elektro Primorska, Lokalna energetska agencija Gorenjske, Elektro Gorenjska, Gorenjske elektrarne, Eles, Goriška lokalna energetska agencija, Ngen in Alpinia.
Za utrditev zavez o medsebojnem sodelovanju
Kot je poudaril direktor JZ TNP dr. Tit Potočnik, je namen podpisa pogodbe utrditev zavez podpisnikov o medsebojnem sodelovanju. »Cilji pilotnega projekta za trajnostni razvoj Biosfernega območja Julijske Alpe kot zelene in samooskrbne destinacije z električno energijo so poleg čim večje energetske neodvisnosti med drugim tudi nemotena oskrba z električno energijo vseh odjemalcev ter nižji stroški električne energije končnih odjemalcev,« je dodal.
Dr. Ivan Šmon, predsednik uprave Elektra Gorenjska, je ob podpisu povedal: »V izjemno veselje in ponos nam je, da je ideja in pobuda za ta projekt, ki je prišla ravno s strani Elektra Gorenjska, z današnjim podpisom pogodbe tudi začela svojo pot realizacije. Poslanstvo Elektra Gorenjska je zagotavljati trajno energijo. Zato aktivno sodelujemo z lokalnimi skupnostmi, dobavitelji, partnerji in organizacijami pri projektih, ki prispevajo k ohranjanju čistega naravnega okolja za prihodnje generacije.«
Kot je razvidno iz besedila pogodbe, nameravajo podpisniki osnovati delovno skupino, ki bo sodelovala s pristojnimi ministrstvi, Eko skladom in drugimi. Med aktivnosti pilotnega projekta oziroma pripravo strategije so uvrstili analizo porabe energije na območju (elektrika, fosilna goriva), analizo potreb, oblikovanje energetskih skupnosti, izbiro primernih lokacij in objektov za izgradnjo fotovoltaike, izdelavo in redno spremljanje ogljičnega odtisa ter izdelavo energetske bilance s stalnim semaforjem za spremljanje energetske učinkovitosti.
Ne glede na nesporno načelno podporo podpisnikov večji energetski učinkovitosti stavb ter naprav in spodbujanju rabe obnovljivih virov energije z namenom postopnega opuščanja rabe fosilnih goriv se je na konkretni ravni treba zavedati omejitvenih dejavnikov in občutljivosti prostora, saj neustrezno umeščeni ali izvedeni posegi za potrebe proizvodnje energije lahko vplivajo na naravne in ustvarjene prvine ter postopoma spremenijo in celo razvrednotijo podobo krajine in naselij.
Določila Zakona o Triglavskem narodnem parku in veljavnega načrta upravljanja
Ob vsem naštetem so se podpisniki zavezali, da bodo upoštevali področno zakonodajo, ki je še posebej za območje Triglavskega narodnega parka specifična. Ključna dokumenta sta Zakon o Triglavskem narodnem parku in Načrt upravljanja s Triglavskim narodnim parkom 2016 - 2025.
Skladno z Zakonom o Triglavskem narodnem parku je na območju narodnega parka prepovedano graditi nove objekte ali postavljati naprave za proizvodnjo energije zunaj naselij, razen iz obnovljivih virov za samooskrbne potrebe, kjer ni možnosti priključitve na javno energetsko omrežje in graditi nove nadzemeljske prenosne energetske, telekomunikacijske in komunalne vode. V osrednjem območju narodnega parka je prepovedano graditi nove in rekonstruirati obstoječe objekte tako, da se poveča obseg ali spremeni njihovo namembnost. Vsako ravnanje, poseg ali dejavnost v narodnem parku je treba izvajati v obsegu, na način in z uporabo tehničnih pripomočkov, ki najmanj ogrožajo cilje narodnega parka, naravno ravnovesje, ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, naravne, krajinske in kulturne vrednote v narodnem parku, kulturno dediščino in sam narodni park.
Veljavni načrt upravljanja med upravljavskimi cilji in nalogami omenja promoviranje »nizkoogljičnega narodnega parka«, prilagojenega na podnebne spremembe: spodbujanje aktivnosti in demonstracijskih projektov, ki prispevajo k zmanjševanju izpustov CO2 ter blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam (npr. nadomeščanje neobnovljivih virov energije, predvsem fosilnih goriv, z obnovljivimi viri energije, ...). Med varstvenimi in razvojnimi usmeritvami za dejavnosti navaja posebne usmeritve za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Objekti ali naprave, ki bodo izkoriščali obnovljive vire energije, morajo biti načrtovani in zgrajeni tako, da bo ob trajnostni naravnanosti zagotovljena tudi učinkovita raba energije. Pri umeščanju in podrobnejšem načrtovanju naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov je treba upoštevati razmerja v prostoru, vidno izpostavljenost in velikostni razred naprav (zmogljivost naprave v skladu s samooskrbnimi potrebami) ter preveriti in preprečiti potencialne vplive na naravo, kulturno dediščino in krajino.
Gradnja malih vodnih elektrarn je skladno z načrtom upravljanja dopustna samo v tretjem varstvenem območju, in sicer za samooskrbne potrebe obstoječih objektov na območjih, kjer ni možnosti priključitve na javno elektroenergetsko omrežje. Ob dejanski upravičenosti gradnje so male hidroelektrarne pogojno sprejemljive samo na lokacijah nekdanjih vodnih objektov (MHE, žage, mlini ...) na način, ki ne bo spreminjal vodnega režima, struge ali brežin vodotokov. Predhodno se izdela presoja vplivov na okolje ali presoja sprejemljivosti in s strani strokovne organizacije določi ekološko sprejemljiv pretok (in način njegovega zagotavljanja). Prav tako se določijo tudi ureditve ter omilitveni ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov in preprečitev degradacijskih procesov (npr. erozija).
Gradnja energetskih objektov, ki bi izkoriščali druge obnovljive vire energije (npr. veter, sončna energija, geotermalna energija), je sprejemljiva za potrebe obstoječih objektov na območjih. Postavitev prosto stoječih fotovoltaičnih elektrarn v narodnem parku ni sprejemljiva. Namestitev fotovoltaičnih panelov se načrtuje na obstoječih objektih (v ravnini strešin) tako, da se ne razvrednotita oblikovanje in videz stavb ali značilne vedute naselja ali skupine stavb. Na objektih in območjih, ki so zavarovani kot kulturni spomeniki, ter na dediščinskih objektih se fotovoltaika ne načrtuje, še določa veljavni načrt upravljanja.
