Pomembno je, da so dokumenti, ki določajo upravljanje s Triglavskim narodnim parkom, usklajeni s stanjem na terenu in da so naloge, ki jih dokumenti nalagajo tako zaposlenim v Javnem zavodu Triglavski narodni park (JZ TNP) kot ostalim, izvedljive v prostoru. V postopku priprave novega načrta upravljanja, ki je v teku, so zato za snovalce vsebine dokumenta pomembne izkušnje s terena, s katerimi v največji meri zaradi narave svojega dela razpolagajo naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka.
O mirnih območjih v dokumentih in s terena
Spoznavanju izkušenj s terena ter njihovi primerjavi z vsebino veljavnega načrta upravljanja za mirna območja in monitoring vrst je bila namenjena delavnica, ki smo jo včeraj pripravili v Bohinju. Najprej so sodelavci JZ TNP predstavili postopek sprejema novega načrta upravlja, ki bo določal upravljanje s Triglavskim narodnim parkom med leti 2026 in 2035. Spregovorili so o pomenu mirnih območij, njihovemu uveljavljanju in označevanju.
Mirna območja so območja, na katerih je človekova dejavnost prilagojena časovno, prostorsko in tudi po načinu izvajanja tako, da so motnje v naravi čim manjše. Skupaj je določenih 142 mirnih območij, na terenu pa je bilo s projektom Vrh Julijcev označenih prvih 19 mirnih območij. Čeprav ostala mirna območja na terenu še niso označena, se upoštevajo pri načrtovanju in delu upravljavcev območja. Na gozdnih cestah in planinskih poteh so tista mirna območja, ki so že uveljavljena v prostoru, označena s posebnimi tablicami. Na označenih gozdnih cestah je promet dovoljen samo lastnikom zemljišč in je časovno prilagojen. Takšna mirna območja prepoznamo po cestnih zapornicah.
Možnosti, ki jih nudijo digitalni pripomočki
Udeleženci srečanja so pogledali tudi, kako so mirna območja upoštevana v digitalnih pripomočkih za obiskovanje narave, ki upravljavcu območja pomagajo tudi pri usmerjanju obiska. Osredni del delavnice so predstavljala omizja, po katerih so se naravovarstveni nadzorniki in ostali udeleženci posedli glede na območja, na katerih delujejo. Pregledali so zemljevide s trenutnimi ureditvami in predlagali morebitne popravke, režime in opombe, ki bodo služili za noveliranje tega dela načrta upravljanja.
V nadaljevanju srečanja so udeleženci prisluhnili še različnim izkušnjam, povezanimi z monitoringom živali ter zbiranju in beleženju zbranih podatkov v digitalne baze podatkov.
