Projekt Hiše naših dedov povezuje stare hiše na zgornjem Gorenjskem, ki so odprte za obiskovalce. Trenutno trinajst hiš, povezanih v projekt, prikazuje bivanjsko okolje in način življenja generacij pred nami. Oboje je bilo prilagojeno okolju ter takratnim zmožnostim in potrebam naših dedov.
V projekt so trenutno povezane Pocarjeva domačija (Zgornja Radovna), Liznjekova domačija (Kranjska Gora), Oplenova domačija (Studor, Bohinj), Kurnikova hiša (Tržič), Finžgarjeva hiša (Doslovče), Šivčeva hiša (Radovljica), Prešernova hiša (Vrba), Mežnarija (Kamna Gorica), Fovšaritnica (Kropa), Jalnova hiša (Rodine), Kajžnkova hiša (Rateče), Kasarna (Stara Sava, Jesenice) in Čopova hiša (Žirovnica). Vsem je skupno med drugim tudi to, da so bile včasih namenjene bivanju.
Hiše, ki kažejo načine bivanja naših prednikov
Sodelujoči pri projektu in upravljalci hiš, ki bi se obstoječim radi pridružili, so se ta teden srečali v Žirovniki. Zbrane je v Čopovi hiši najprej pozdravil direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman. Izrazil je željo, da se projekt ne konča s publikacijo, v kateri so predstavljene sodelujoče hiše in ki so jo snovalci projekta izdali lani.
Vodja projekta Maj Juvanec iz Zavoda NaNovo, ki upravlja spletni portal hisededov.si, je predstavil pomen projekta. Vse te hiše, ki so si med seboj zelo različne, skupno predstavljamo tako s tehničnimi podatki oziroma informacijami za obisk in z vsebinsko predstavitvijo arhitekture in značilnosti hiš, ki nam kažejo način bivanja naših prednikov, je poudaril. Dodal je, da je projekt dosegel določeno prepoznavnost, kar se je odražalo tako pri poročanju medijev kot pri nekoliko povečanem obisku v nekaterih od hiš.
Za nadgradnjo projekta in izmenjavo izkušenj
Udeleženci srečanja so se strinjali z nadgradnjo projekta, pod okriljem katerega si lahko tudi izmenjujejo izkušnje in ideje o različnih vidikih upravljanja z njimi. Sicer pa so si zbrani ogledali tudi Čopovo rojstno hišo, se odpravili na kosilo in si za konec ogledali še Finžgarjevo rojstno hišo. Ugotovili so, da so izzivi z upravljanjem vseh hiš, ki sodelujejo ali si želijo sodelovati v projektu, ne glede na njihovo lastništvo, podobni. Izrazili so tudi željo, da bi hiše, ki so vključene v projekt, bolje spoznali tudi sami, zato so predlagali, da bi se redna srečanja sodelujočih pri projektu odvijala vsakič v drugi hiši.
Več o tem lahko preberete na spletni strani projekta.
