Območje Vitranca je v zadnjih desetih letih doživelo veliko sprememb - pričela se je obnova stare žičnice in urejanje smučarske poti, hitra rast obiskovalcev, pojav podlubnikov v gozdovih, itd. Udeleženci delavnice so izpostavili, da različne dejavnosti vplivajo na stanje narave, kakovost voda in gozdov. Z ohranjanjem le-teh zagotavljamo tudi dobre pogoje za življenje v dolini. Različne dejavnosti je treba usmerjati na način, da je vpliv na živalske in rastlinske vrste ter gozdove čim manjši. Zavedajo se, da množični turizem v Kranjski Gori nima dolgoročne prihodnosti, zato je sodelovanje turističnih organizacij in ponudnikov z organizacijami varstva narave ključno za oblikovanje kakovostnih turističnih produktov, ki bodo prispevali k ohranjanju narave, ustvarjali dodano vrednost in zagotavljali kakovostno bivanje domačinov. Prilagajanje različnih dejavnosti ne bo pozitivno vplivalo samo na izboljšanje življenjskih pogojev v mirnem območju divjega petelina na Vitrancu, temveč tudi za turizem predstavlja konkretizacijo vizije trajnostnega turizma.
Vsi imamo isti cilj: ohranjena narava in usmerjen, naravi prilagojen, turistični razvoj, ki omogoča kakovostno življenje
Sonja Rozman, vodja Območne enote Kranj ZRSVN, je izpostavila: "Vitranc je v zadnjem desetletju doživel veliko sprememb, ki ne vplivajo dobro na stanje narave. S projektom VrH Julijcev smo dobili priložnost, da postavimo nove temelje sodelovanja in izboljšamo pogoje za ohranjanje divjega petelina na območju Vitranca: ohraniti naravo z divjim petelinom, ki jo bomo s ponosom lahko predstavljali tudi v prihodnje."
Županja Občine Kranjska Gora Henrika Zupan je povedala: "Občina Kranjska Gora se zaveda pomena turistične dejavnosti, ki pa mora iti z roko v roki z varstvom narave. Tradicija in narava sta zaščitni znak naše občine in domačini si želimo, da različne dejavnosti potekajo tako, da bomo bogato naravo ohranili tudi za naslednje generacije. Veseli me današnji izjemen odziv in udeležba, kar pomeni, da imamo interes, da stvari spremenimo na bolje."
Udeleženci so na delavnici razpravljali o konkretnih rešitvah, kako lahko prispevamo k razvoju, ki ohranja naravo na območju Vitranca z vidika različnih deležnikov: obiskovalcev, turističnih ponudnikov in upravljavcev infrastrukture, strokovnih organizacij varstva narave in lastnikov zemljišč. Med predlogi so največkrat navedli stalno sodelovanje, ki ni omejeno samo na formalne postopke, vključenost organizacij varstva narave pri pripravi strategij razvoja Občine Kranjska Gora in turizma, skupne akcije izobraževanja in ozaveščanja obiskovalcev, ki Kranjsko Goro izbirajo prav zaradi izjemnih naravnih danosti.
Ob zaključku delavnice so udeleženci izpostavili, da je bilo srečanje pomemben korak v pravo smer, ki mora za doseganje konkretnih rešitev postati stalnica. Zato je Andrej Arih, vodja projekta VrH Julijcev, Javni zavod Triglavski narodni park, zagotovil, da bodo takšno srečanje organizirali tudi jeseni letos. Predstavniki različnih organizacij so povedali, da so na srečanju bolje spoznali delovanje drugih organizacij, ki imajo sicer različne načine delovanja, a vse imajo isti cilj: ohranjeno naravo, ki bo omogočala kakovostno bivanje domačinov v celotni dolini z usmerjenim, naravi prilagojenim, turističnim razvojem. V naslednjem koraku bo ZRSVN, OE Kranj, pripravil predlog načrta razvoja Vitranca z upoštevanjem naravovarstvenih izhodišč. Predlog bo vključeval tudi ugotovitve in pobude udeležencev na delavnici o varstvu in razvoju Vitranca in bo podlaga za nadaljnje sodelovanje vseh deležnikov.
Projekt VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
