Letos nam je uspelo namestiti oddajnike na tri belke in sicer dva samca v okolici Mangarta in samico na Toscu.
Sistem telemetrije, ki ga uporabljamo so majhni 14 gramski oddajniki s solarnim načinom polnjenja, kar nam omogoča, da oddajnik lokacije pošilja sam preko GSM omrežja. Toplo poletno sonce nam ta hip omogoča, da zbiramo podatek o lokaciji na vsakih 5 minut, verjetno pa bomo morali te vrednosti pozimi povečati.
Prvi podatki so zanimivi predvsem pri obeh samcih, ki sta v času zasneženega Mangartskega sedla vztrajala na platoju, kjer sta se zadrževala predvsem v navezavi na snežne kotanje. Z odprtjem ceste in prihodom turistov sta to območje zapustila in oba sedaj preživljata poletje prav okrog vrha Mangarta, kjer več kot 99 odstotkov časa preživita na strmih, a popolnoma mirnih južnih pobočjih tik pod vrhom nad 2600 metri višine.
Prav tako pa bo telemetrija zanimiva predvsem zaradi celoletnega spremljanja gibanja belk in odkrivanja njihovih zahtev v habitatu tudi v obdobjih, ko so nam bistveno manj poznane.