Z avtobusom so se odpravili z Bleda, v Trbižu pobrali sodelavca Marka Pretnerja, ki nam je na poti proti Reziji predstavil doline, ki imajo še danes Slovensko ime ter zgodovino Slovencev na tem območju. Peljalo smo se po Kanalski dolini in dolini reke Bele proti Furlanski nižini do Tablje in po Železni dolini do kraja Na Bili (Resiutta), kjer je vstop v dolino Rezije.
Naleteli na sledi vidre
Rezija je malce več kot 20 km dolga dolina v Italiji na meji s Slovenijo. Na vzhodu je Visoki Kanin s svojimi sosedi. Najpomembnejša naselja so Bila (San Giorgio), Ravanca (Prato), Njiva (Gniva), Osojane (Oseacco) in Solbica (Stolvizza), Korito (Coritis), v sosednji dolini pa leži še Učja (Uccea), ki tudi spada v občino Rezija. Ko smo prispeli v Solbico (Stolvizza), so nas že pričakali sodelavci NP Julijsko Predgorje – Cristina Comuzzo, Marco Favalli ter direktor Antonio Andrich, ki nam je namenil nekaj uvodnih besed in nas pozdravil.
Nato smo se skupaj z 10 mladimi nadzorniki iz NP Julijsko predgorje odpravili raziskovat Rezijansko dolino. Odpravili smo se po dolini navzdol proti reki, ker smo našli sledi vidre, ki je nedavno imela malico, saj je njen kakec še vedno dišal po ribi. Naprej nas je pot vodila mimo hiš v Zamlinu, nato pa smo zavili v gozd in se priključili na lepo pot z lepim imenom - Ta Lipa Pot.
Italijansko kosilo, slap, muzej in Zverinice iz Rezije
Vmes smo se ustavili v »hiši«, ker nam je Marco skuhal pravo italijansko pasto z ragujem. Ko smo se okrepčali in naigrali smo imeli dovolj moči, da smo se mimo slapu vrnili nazaj v vas Solbica. Od vseh krajev v Reziji ima Solbica namreč najbolje ohranjeno tipično arhitekturo starih rezijanskih vasi, saj je bila v potresu leta 1976 še najmanj poškodovana. In obisk te vasi ne bi bil popoln, če ne bi čisto na koncu obiskali še Muzeja rezijanskih ljudi, ker smo izvedeli zgodovino kraja ter prisluhnili zgodbi Zverinic iz Rezije.
Na koncu smo si izmenjali še majno pozornost: predstavniki Triglavskega narodnega parka smo gostiteljem podarili igro spomin LIFE Naturaviva in blok VrH Julijcev, od njih pa smo v dar dobili rezijansko pravljico Müja Karotawa.
Nazaj grede pa je bilo še posebej zabavno, saj se nam je pokvaril avtobus. Se je pa vse srečno končalo.
Poleg Marka Pretnerja sta Mlade nadzornike na izletu spremljala še Mojca Pintar in Jernej Legat.
Zapisala: Mojca Pintar
