Vabila in sporočila za medije

Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) je nocoj v Bovcu gostil forum zainteresirane javnosti TNP za pripravo 10-letnega načrta upravljanja za obdobje od leta 2026 do 2035. Skoraj 80 udeležencev je s sodelovanjem v razpravi oblikovalo predloge, ideje in priporočila, ki jih bo JZ TNP preučil in po presoji vključil v načrtovane aktivnosti za prihodnje desetletje.

10-letni načrt upravljanja TNP je temeljni razvojni dokument zavarovanega območja. Z vključujočim procesom priprave 10-letnega načrta upravljanja 2026-2035 lahko vsi sodelujemo pri oblikovanju varstvenih in razvojnih usmeritev za različne dejavnosti v TNP. Pri njegovi pripravi sodelujejo strokovne službe različnih sektorjev, parkovne občine, javne in zasebne organizacije ter zainteresirani posamezniki, ki želijo prispevati k ohranjanju narave, varstvu kulturne dediščine in vzdržnemu razvoju v edinem narodnem parku v Sloveniji. JZ TNP vodi proces priprave 10-letnega načrta upravljanja TNP, ki ga po javni obravnavi in vsebinski uskladitvi predloga sprejme Vlada Republike Slovenije z uredbo.

Foruma so se udeležili prebivalci in predstavniki parkovnih občin, strokovni sodelavci gozdarskih in kmetijskih služb, lastniki in upravljavci zemljišč, predstavniki nevladnih organizacij ter turističnih in planinskih organizacij, ki delujejo na območju parka. V moderirani razpravi so lahko sodelovali na tematskih omizjih o naravi, kulturni dediščini, tradicionalnih in terciarnih gospodarskih dejavnostih, družbenih in rekreacijskih dejavnostih, infrastrukturi, prometu in o mladih. Predloge lahko vsi zainteresirani oddajo še do 19. decembra 2024 prek spletnega obrazca, ki je objavljen na spletnem mestu tnp.si.

Peti forum zainteresirane javnosti TNP, ki je potekal v Stergulčevi hiši v Bovcu, je prvič vodil novi predsednik sveta JZ TNP Dušan Vučko: »Triglavski narodni park  vsako leto obišče več milijonov obiskovalcev, ki si želijo doživeti bogastvo alpske narave, vzdrževane kulturne krajine in dediščino. Z odgovornostjo do varstva in vzdržnega razvoja narodnega parka je skupni interes vseh trajnostno sobivanje človeka in narave. Z 10-letnim načrtom upravljanja si želimo, da skupaj oblikujemo zaveze za prihodnost edinega narodnega parka v Sloveniji. Forum je namenjen predvsem prebivalcem, da lahko neposredno izrazijo svoja pričakovanja in želje, ki jih strokovne službe po preučitvi in presoji lahko vključijo v načrtovane aktivnosti za prihodnje desetletje.«

Direktor JZ TNP dr. Tit Potočnik je ob zaključku foruma izpostavil: »Proces priprave 10-letnega načrta upravljanja vsem zainteresiranim omogoča podajanje predlogov, idej in priporočil ter stališč do načrtovanih aktivnosti. Tokratni forum je bil namenjen oblikovanju predlogov in smernic, ki jih bo službe JZ TNP preučile in po presoji vključile v osnutek načrta upravljanja. Parkovne občine podajo mnenje na osnutek, sledila pa bo javna obravnava s predstavitvijo parkovnim občinam in še enim forumom zainteresirane javnosti. Po preučitvi mnenj in pripomb JZ TNP pripravi predlog načrta, ki gre v medresorsko obravnavo in ga sprejme Vlada Republike Slovenije z uredbo.«

Na Bledu je danes potekal slavnostni simpozij ob 100-letnici podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka. Prispevki strokovnjakov in poznavalcev različnih področij so osvetlili preteklost edinega narodnega parka v Sloveniji in aktualno stanje ter sprožili razmisleke o njegovi prihodnosti.

Slavnostni simpozij, ki je danes v organizaciji Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) potekal v Infocntru Triglavska roža Bled, je bil osrednji dogodek s strokovnimi vsebinami v letošnjem jubilejnem letu za Triglavski narodni park in za celotno slovensko naravovarstvo. Njegov namen je bil osvetliti zgodovinske dogodke, poudariti pomen parka v slovenskem in mednarodnem prostoru ter sodelovanja različnih institucij in dejavnosti na zavarovanem območju.

Stoletnica je priložnost za razmislek

Skoraj sto zbranih udeležencev je uvodoma pozdravil direktor JZ TNP dr. Tit Potočnik. Izpostavil je, da je naravovarstvo v okviru Triglavskega narodnega parka od začetkov prvega zavarovanega območja do danes preraslo v povezovanje vseh deležnikov s tega področja na lokalni in na državni ravni. »Praznovanje 100-letnice nam je dalo povod, da razmislimo o tem, kaj se je dogajalo v zadnjih 100 letih in kaj so cilji za naslednjih 100 let,« je dejal. Generalna direktorica Direktorata za naravo na Ministrstvu za naravne vire in prostor dr. Katarina Groznik Zeiler je poudarila, da ima Triglavski narodni park v sistemu varstva narave Slovenije posebno vlogo, simbolizira varstvo narave. »Zato je toliko bolj pomembno, da v edinem narodnem parku dosegamo vse cilje, ki smo si jih zastavili,« je povedala in spomnila na pripravo novega načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka, ki je v teku. »To je ponovna priložnost, da se lokalno prebivalstvo vključi v pripravo novega skupnega dokumenta za naslednjih 10 let,« je dodala. Župan Občine Bled Anton Mežan pa je spomnil, da je JZ TNP v letošnjem jubilejnem letu prejel zlato plaketo Občine Bled za predano delo na področju varstva narave. Izrazil je zavedanje, da tehnološki razvoj terja spremembe, vendar morajo biti te premišljene.

Kot je znano, je letošnje leto za Triglavski narodni park, območje Julijskih Alp in slovensko naravovarstvo jubilejno. Vse leto obeležujemo 100-letnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka. Pobude za zavarovanje posameznih naravnih znamenitosti, ki so se pojavile v drugi polovici 19. stoletja, so bile spontan odziv na vedno večje grožnje zaradi širjenja človekovega vpliva po industrijski revoluciji. Prizadevanja za zavarovanje dela Julijskih Alp segajo v leto 1906 in so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja. Ministrstvo za šume in rudnike pri beograjski vladi je 4. aprila 1924 na pobudo Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, ki je deloval v okviru Muzejskega društva za Slovenijo, potrdilo izločitev in zavarovanje približno 1.400 hektarov velikega območja v Dolini Triglavskih jezer. Posestva Kranjskega verskega zaklada so bila takrat v državni upravi, kar je omogočilo sklenitev Zakupne pogodbe med upravljavcem, Direkcijo šum v Ljubljani in obema pobudnikoma za ustanovitev parka: Muzejskim društvom za Slovenijo in Slovenskim planinskim društvom. S podpisom pogodbe je bil 1. julija 1924 ustanovljen Alpski varstveni park. S tem je bil prvič na Slovenskem vzpostavljen pravni varstveni režim, katerega cilj je bil ohranjanje narave.

Od želja po širitvi do uresničitve

Narodni parki so najbolj ohranjeni, najbolj pestri in najlepši deli posamezne države. So simboli varstva narave, včasih tudi v kombinaciji z varstvom kulturne dediščine. V njihovem osnovnem bistvu so namenjeni temu, da bi znotraj njihovih meja narava delovala nemoteno. Namenjeni so tudi človeku, da bi naravo in njene procese občudoval in proučeval. Dogajanje od ustanovitve Alpskega varstvenega parka do prvega Triglavskega narodnega parka leta 1961 je predstavil dr. Peter Skoberne, največji poznavalec zgodovine nastanka narodnega parka, biolog, naravovarstvenik, predavatelj, publicist, fotograf in tudi nekdanji vršilec dolžnosti direktorja JZ TNP. Kot je dejal, so se takoj po ustanovitvi Alpskega varstvenega parka začele razprave o razširitvi zavarovanja, hkrati pa tudi razgrete razprave glede paše na zavarovanem območju.

Predstavitve z naslovom Ustanavljanje velikega Triglavskega narodnega parka: Kako je nastajal prvi sodobni narodni park v Sloveniji, udeleženci sicer niso slišali, lahko pa preberejo prispevek z istim naslovom izpod peresa Mladena Berginca. Objavljen je v posebni izdaji časopisa Acta Triglavensia, v katerem so zbrani prispevki vseh predavateljev. Časopis je izšel prav na dan slavnostnega simpozija, kmalu pa bo za virtualno listanje na voljo tudi na spletni strani www.tnp.si. Kot je zapisal Berginc, je bil proces oblikovanja parka dolgotrajen in zapleten, saj so potekale številne razprave in usklajevanja med občinami, državnim komitejem za varstvo okolja in lokalnim prebivalstvom. Kljub zapletom in nekaterim nasprotovanjem je bil zakon leta 1981 sprejet, vzpostavil je dvostopenjsko varovanje območja.

Pestra mednarodna vpetost in dejavnost Triglavskega narodnega parka

Zelo plodno mednarodno sodelovanje Triglavskega narodnega parka je predstavil nekdanji direktor JZ TNP, član sveta zavoda, naravovarstvenik, gozdar, direktor Kobariškega muzeja in podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar. Poudaril je, da je Triglavski narodni park ves čas svojega delovanja sodeloval v različnih mrežah parkov ali sorodnih organizacij in si pri tem ustvaril velik mednarodni ugled. »Park se ponaša z več priznanji, tudi z Unescovim biosfernim območjem in diplomo Sveta Evrope. Dejavno sodeluje v različnih mrežah, kot sta Europarc in Alparc, njegova številna partnerstva s tujimi parki pa omogočajo izmenjavo znanja in izkušenj,« je poudaril.

O Konvenciji o varstvu Alp in zavarovanih območjih je spregovorila Blanka Bartol, krajinska arhitektka in vodja slovenske delegacije v Stalnem odboru Alpske konference. Mednarodna pogodba Alpska konvencija je bila sprejeta leta 1995 za varstvo Alp in njihov trajnostni razvoj. Pogodbenice se zavezujejo k ohranjanju narave, trajnostni rabi virov ter sodelovanju pri prostorskem načrtovanju. »Protokol o varstvu narave in urejanju krajine, sprejet pred več kot dvajsetimi leti, ostaja aktualen in vsebuje cilje za varstvo ekosistemov in lokalne skupnosti,« je med drugim povedala.  

Alpska konvencija ter aktivna vloga Slovenije in Triglavskega narodnega parka pri njenem nastajanju so rdeča nit prispevka nekdanjega dolgoletnega direktorja JZ TNP Janeza Bizjaka, arhitekta, urbanista, naravovarstvenika, publicista in raziskovalca alpske arheologije. Zaradi odsotnosti je njegove misli predstavil mag. Martin Šolar, njegov prispevek pa je objavljen tudi v časopisu Acta Triglavensia. Med drugim je opozoril, da je bila priprava konvencije o posebnem varstvu Alp dolgoleten proces, v katerem so se usklajevale različne zamisli in interesi. »Spodbudili so ga številni škodljivi vplivi, ki so tedaj pretresali naravno in kulturno podobo alpskega prostora ter ogrožali življenjsko okolje tamkajšnjega prebivalstva,« je spomnil.

O ciljih varstva narave

Prizadevanja za Triglavski narodni park kot spodbudo za razvoj sistema varstva narave v Sloveniji je predstavila predstavnica Ministrstva za naravne vire in prostor ter članica strokovnega sveta Triglavskega narodnega parka mag. Jana Vidic, ki se že vso svojo poklicno pot ukvarja z varstvom narave. »Za uresničevanje ciljev varstva narave je potreben družbeno dogovorjen sistem, ki omogoča varstvene aktivnosti. Sistem varstva narave v Sloveniji je nastajal in se je velik del prejšnjega stoletja razvijal vzporedno z nastajanjem Triglavskega narodnega parka pa tudi prav zaradi njega,« je med drugim izpostavila.

Pomen Triglavskega narodnega parka za varstvo vrst, habitatov in naravnih vrednot oziroma Triglavski narodni park kot fokus varstva narave in razvoja upravljavskega znanja v Sloveniji je opisal biolog in naravovarstvenik Metod Rogelj s kranjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave. »Triglavski narodni park varuje najpomembnejši del naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti alpskega prostora Slovenije,« je poudaril in dodal, da JZ TNP razvija pomembna znanja za ustrezno upravljanje parka in poglobljeno sodeluje z drugimi sektorji, brez katerih ni mogoče doseči ustreznih razvojnih in varstvenih rezultatov.

Pomen kulturne dediščine in tradicionalnih dejavnosti

Saša Roškar, etnologinja in konservatorka s kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je spregovorila o pomenu parka za varstvo kulturne dediščine. Med drugim je opozorila, da se je odnos do kulturne dediščine v parku v zadnjih sto letih temeljito spremenil. »Če je bila pašna živinoreja najprej najbolj moteč dejavnik varstva, je danes eden od pomembnih gradnikov identitete zavarovanega območja, varstvo kulturne dediščine kot tako pa med poglavitnimi cilji in nameni parka,« opozarja in dodaja, da varstvene institucije namenjajo v zadnjem času poleg normativne vloge veliko pozornosti svetovanju in sodelovanju z deležniki.

Ali je razvoj kmetijstva ob ohranjanju njegove strukture utopija ali nujnost, je razmišljal Branko Ravnik, svetovalec za področje kmetijstva v Javnem zavodu Turizem Bohinj. »Pomembno se je zavedati, da je na ta prostor stoletja zelo vplival človek s svojo dejavnostjo,« je poudaril in opozoril na nujnosti razmisleka, kakšna naj bo pot naprej. Pogledi, stališča in pričakovanja so namreč po njegovih izkušnjah različni, odvisni pa so tudi od vloge posameznih deležnikov, ki jo imajo v tem izjemno občutljivem prostoru.

Gospodarjenje z gozdovi v Triglavskem narodnem parku je predstavil dr. Aleš Poljanec, gozdar in naravovarstvenik, strokovni vodja Zavoda za gozdove Slovenije, izkušen predavatelj, močno vpet v sooblikovanje načrtovanja upravljanja z gozdom v narodnem parku. Raba gozdov ter načrtno gospodarjenje imata dolgo tradicijo, ki je v stoletjih vplivala na današnjo podobo gozdov in krajine. »Danes gospodarimo z gozdovi trajnostno, večnamensko in sonaravno, prilagojeno režimom zavarovanja. Usklajevanje interesov, podnebne spremembe in omejevanje škodljivih vplivov na gozd pa poudarjajo pomen načrtnega upravljanja gozdov ter so izziv gozdarski stroki in upravljavcu parka,« ugotavlja.

Upravljanje z divjadjo v narodnem parku je predstavil geograf in aktiven lovec Miha Marolt, ki je v JZ TNP med drugim zadolžen za varstvo prostoživečih živali. »Upravljanje z divjadjo je v narodnih parkih podrejeno naravovarstvenim ciljem. V sto letih od ustanovitve parka se je upravljanje z divjadjo spreminjalo skladno z družbenimi razmerami. Prvo varstveno območje narodnega parka je največje območje v državi, kjer so populacije divjadi prepuščene naravnemu razvoju,« je med drugim izpostavil.

Gorništvo in trajnostni turizem

Geografinja, alpinistka in predavateljica na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju dr. Irena Mrak je spregovorila o gorništvu v času dinamičnih okoljskih in družbenih sprememb. Kot ugotavlja, se ljudje vse bolj zavedajo, kako ugodno gibanje na prostem vpliva na zdravje. Naraščanje obiska gora je deloma tudi posledica povečevanja obsega prostega časa in tudi želje po dokazovanju sebe, pri čemer imajo največjo vlogo družbena omrežja. »Zavarovana območja, kot je Triglavski narodni park, so prav zaradi svojega statusa še toliko privlačnejša in zato tudi obremenjena,« opaža.

O odgovornem, trajnostnem turizmu pa je predavala Maša Klavora, aktivistka, koordinatorica in direktorica fundacije Pot miru v Posočju. »Le z odgovornim odnosom, medinstitucionalnim in medobčinskim sodelovanjem ter korektnim odnosom med državo in lokalno oziroma regionalno skupnostjo bo turizem skupaj z drugimi področji lahko prava priložnost za trajnostni razvoj v Triglavskem narodnem parku in aktivne domačine ter v oporo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti ali raznolikosti zavarovanega okolja,« je med drugim poudarila.

Slavnostni simpozij so z glasbenimi točkami popestrili učenci blejske glasbene šole DO RE MI.

Varstvo je obstoj

Obeleževanje 100-letnice podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka, poteka že vse leto pod sloganom Varstvo je obstoj. Ta opozarja, da je obstoj naravnih (in kulturnih) vrednot oziroma njihovo ohranjanje za naslednje rodove možno le z varovanjem. Pri tem je (še danes) pomembno lovljenje ravnotežja med ohranjanjem, varovanjem in tradicijo, razvojem, med domačini in obiskovalci,… Častno pokroviteljstvo nad obeleževanjem jubileja je prevzela predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.

Današnji slavnostni simpozij je potekal v sklopu slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji v letih 2023 in 2024. Slovenija predsedovanje Alpski konvenciji vodi pod sloganom »Kakovostno življenje v Alpah za vse«, s čimer naslavlja tako alpske gorske skupnosti in njihovo prihodnost kot tudi alpsko biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost ter obvladovanje izzivov podnebnih sprememb, ki vplivajo na kakovost življenja vseh živih bitij.

Spoštovani predstavniki medijev!

Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) pripravlja drugi 10-letni načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka, ki vsem zainteresiranim omogoča podajanje predlogov, idej in priporočil ter stališč do načrtovanih aktivnosti, ki jih upravljavec uresničuje v 10-letnem obdobju.

Vabimo vas na forum zainteresirane javnosti Triglavskega narodnega parka za pripravo 10-letnega načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka, ki bo v torek, 19. novembra 2024, ob 16. uri, v Stergulčevi hiši v Bovcu.

Predsednik sveta JZ TNP Dušan Vučko in direktor JZ TNP dr. Tit Potočnik bosta (ob predhodni najavi) na voljo za izjave od 15:00 do 15:45.

Dnevni red 5. foruma zainteresirane javnosti TNP:
1. Izvolitev dveh članov predsedstva foruma
2. Potrditev dnevnega reda
3. Obravnava in potrditev zapisnika 4. foruma z dne 24. januarja 2024 ter poročilo o načinu upoštevanja sprejetih sklepov
4. Upravljanje Triglavskega narodnega parka v naslednjem 10-letnem obdobju

Gradivo za forum zainteresirane javnosti za pripravo 10-letnega načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka je objavljeno na tej povezavi: https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/uprava/obvestila/

Četrta točka dnevnega reda bo potekala v obliki moderirane razprave na različna tematska področja, kot so narava, kulturna dediščina, tradicionalne gospodarske dejavnosti, terciarne gospodarske dejavnosti, družbene dejavnosti, infrastruktura, promet, mladi in rekreacijske dejavnosti. Udeleženci pri prijavi izberejo tematsko omizje, ki jih najbolj zanima. Za vsako tematsko omizje je na zgornji povezavi objavljeno gradivo, ki bo v pomoč pri pripravi na razpravo.

Več o pomenu in poteku foruma lahko preberete med našimi novicami: https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/medijsko-sredisce/novice/novica/235/prihodnost-tnp-skupaj-oblikujemo-zaveze-za-varstvo-in-vzdrzni-razvoj-.html

Če se boste foruma oziroma termina za medije udeležili, da boste o tem poročali v svojem mediju, nam to, lepo prosimo, sporočite s povratnim sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si. Ob napovedani prisotnosti vam bomo lažje omogočili čim boljše pogoje za pripravo prispevka, vam zagotovili sogovornike in vas založili z dodatnimi informacijami.

Za vsa morebitna vprašanja smo na voljo preko navedenih kontaktov.

Veselimo se srečanja z vami v Bovcu!

Spoštovani predstavniki medijev!

Iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije prihaja v goste razstava z naslovom Joannes Antonius Scopoli, izjemni glasnik naravoslovja na Slovenskem. Odprli jo bomo v sredo, 6. novembra 2024, ob 19. uri v Infocentru Triglavska roža Bled. Z dogodkom obeležujemo tudi 100-letnico ustanovitve Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka.

Na razstavi bo predstavljeno življenje Scopolija, neumornega naravoslovca, ki je v Idriji preživel 15 najbolj produktivnih let življenja. Ni bil samo taksonom in sistematik, pač pa je od Kranjcev črpal znanje ter jim z izkušnjami in ugotovitvami želel pomagati. Več o razstavi lahko preberete tukaj: https://www.tnp.si/sl/dogodek/118/joannes-antonius-scopoli-izjemni-glasnik-naravoslovja-na-slovenskem.html

Vabimo pa vas tudi na slavnostni simpozij ob 100-letnici podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka, ki bo potekal v  torek, 12. novembra 2024, v Infocentru Triglavska roža Bled, z začetkom ob 9. uri. Trajal bo predvidoma do 14.30 ure.

Namen slavnostnega simpozija je osvetliti zgodovinske dogodke, poudariti pomen parka v slovenskem in mednarodnem prostoru ter sodelovanja različnih institucij in dejavnosti na zavarovanem območju. K sodelovanju smo povabili poznavalce različnih področij. Program dogodka z navedenimi govorci je v povezavi. 

Če se boste katerega od dogodkov udeležili, da boste o njem poročali v svojem mediju, nam to, lepo prosimo, sporočite s povratnim sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si. Ob napovedani prisotnosti vam bomo lažje omogočili čim boljše pogoje za pripravo prispevka, vam zagotovili sogovornike in vas založili z morebitnimi dodatnimi informacijami.

Veselimo se srečanja z vami in vas lepo pozdravljamo!

Spoštovani predstavniki medijev!

Po preteku mandata članom sveta Javnega zavoda Triglavski narodni park v prejšnji sestavi vas vabimo k spremljanju konstitutivne seje sveta Javnega zavoda Triglavski narodni park v novi sestavi, ki bo v petek, 11. 10. 2024, ob 14. uri na Upravi Javnega zavoda Triglavski narodni park, Ljubljanska cesta 27, Bled (kletna dvorana).

Vabilo s predvidenim dnevnim redom seje je v priponki. Gradivo za sejo je objavljeno na naši spletni strani: https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/uprava/svet-in-strokovni-svet-zavoda/

Veseli bomo povratne informacije v primeru, da se seje nameravate udeležiti, na elektronski naslov petra.mlakar@tnp.gov.si.  

Lepo vas pozdravljamo!

Spoštovani predstavniki medijev!

V petek, 4. oktobra 2024, vas ob 18. uri vabimo v knjižnico v Gozdu Martuljku, kjer bo naš sodelavec Aleš Zdešar predaval o pomenu naravovarstvene fotografije za varstvo Triglavskega narodnega parka. Predavanje sodi v letošnje praznovanje 100-letnice ustanovitve Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka.

Med letošnjimi Dnevi evropske kulturne dediščine tudi v Javnem zavodu Triglavski narodni park v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik in Krajevno skupnostjo Stara Fužina - Studor pripravljamo dva zanimiva dogodka, na katera vas vljudno vabimo - projekciji filmov o dveh raziskovalcih, ki sta v alpskem prostoru pustila velik pečat.

Film o Vlastu Kopaču bo na sporedu v petek, 11. oktobra 2024 ob 18. uri v Kulturnem domu Stara Fužina v Bohinju. Vlasto Kopač je bil alpinist, gorski reševalec, risar, arhitekt, konservator, kartograf, varuh naravne in kulturne dediščine in še mnogo več. V filmu je prikazana njegova bogata življenjska pot in njegov obsežen ustvarjalni opus.

O nastajanju filma bo spregovorila soavtorica, ko-scenaristka, režiserka in montažerka Andreja Humar Gruden. Film je nastal v produkciji Medobčinskega muzeja Kamnik. Projekt sta financirala Občina Kamnik in Ministrstvo za kulturo RS. Več o tem lahko preberete tukaj: https://www.tnp.si/sl/dogodek/112/dekd-vlasto-kopac-projekcija-dokumentarnega-filma.html

Film o dr. Tonetu Cevcu pa bo na sporedu en teden pozneje, v petek, 18. oktobra 2024, prav tako ob 18. uri v Kulturnem domu Stara Fužina. Dr. Tone Cevc (1932–2007) je bil etnolog, raziskovalec, poznavalec alpskega sveta in človeka, ki je v veliki meri zaslužen, da se je v Sloveniji začelo tudi arheološko raziskovanje visokogorja. Poseben odnos je imel do bohinjskih planin in pastirjev. Zanimala ga je pastirska arhitektura, življenje, šege, navade, ljudsko izročilo, kulturna dediščina, … skratka, življenje samo.

Dokumentarni film je nastal v produkciji Medobčinskega muzeja Kamnik. O nastajanju filma bo spregovorila soavtorica Janja Železnikar, kustosinja za arheologijo v omenjenem muzeju. Več o filmu lahko preberete tukaj: https://www.tnp.si/sl/dogodek/113/dekd-tone-cevc-projekcija-dokumentarnega-filma.html

Ob mednarodnem Tednu geopestrosti pa vas vabimo na vodeno geološko in geomorfološko planinsko turo v zaledju Krna v spremstvu naših sodelavcev. Potekala bo v soboto, 12. oktobra 2024, zbor udeležencev je na parkirišču pri planini Kuhinja ob 9. uri. Na celodnevni turi (Planina Kuhinja – Planina Leskovca – Rdeči rob – Jezero v Lužnici – Batognica – Krn – Planina Kuhinja) si bomo ogledali mogočne ledeniške morene pod Krnom, odkrivali posebnosti Rdečega roba z zanimivimi flišnimi kamninami, se spoznali s tektonskimi procesi na tem območju, od blizu preverili, kako preperevajo različne vrste kamnin in kako to vpliva na oblikovanost reliefa, raziskovali in si ogledovali različne fosile,… Planinska tura v zaledju Krna ni izjemna samo z vidika geopestrosti, ampak je območje zanimivo tudi zaradi številnih še aktivnih mlečnih planin, arheoloških najdišč in zgodovine prve svetovne vojne. Podrobnosti s prijavnim obrazcem so na voljo na tej povezavi: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeJ3aHTDbnl_qP7AWWvD1gXrShsvNoo7Tl6aHHqjg1lFtxJMQ/viewform

Če se boste katerega od dogodkov udeležili, da boste o njem poročali v svojem mediju, nam to, lepo prosimo, sporočite s povratnim sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si ali s prijavo preko spletnega obrazca v primeru udeležbe na vodeni turi. Ob napovedani prisotnosti vam bomo lažje omogočili čim boljše pogoje za pripravo prispevka, vam zagotovili sogovornike in vas založili z morebitnimi dodatnimi informacijami.

Vljudno vabljeni!

Spoštovani predstavniki medijev!

Oktobrske sredine večere, vsakič z začetkom ob 19. uri, bomo v Infocentru Triglavska roža na Bledu posvetili predavanjem s predstavitvijo znanstvenih raziskav v Triglavskem narodnem parku.

Spored predavanj:

SREDA, 9. 10. 2024:

Dr. Uroš Košir (Avgusta, d. o. o. / Društvo za raziskovanje in proučevanje vojaške in tehniške dediščine Vršič): ARHEOLOŠKE RAZISKAVE OSTALIN MODERNIH KONFLIKTOV NA OBMOČJU TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA

Na območju Triglavskega narodnega parka (TNP) se poleg arheoloških ostalin in sledov iz starejših obdobij človeške zgodovine nahajajo tudi številni ostanki, povezani s konflikti 20. stoletja. V zadnjih 15 letih so bile na območju TNP-ja izvedene posamezne arheološke raziskave, ki so bile usmerjene v proučevanje ostalin prve in druge svetovne vojne. Največji delež ostalin na območju TNP-ja predstavljajo ostanki prve svetovne vojne, veliko pa je tudi ostalin, povezanih z nekdanjo Rapalsko mejo in italijanskim utrdbenim sistemom Alpskega zidu. Svoje sledove je zapustila tudi druga svetovna vojna. Na predavanju bodo predstavljene raziskave visokogorskega bojišča soške fronte na Rombonu, raziskave vojaških ostalin na Vršiču in v njegovi okolici, raziskave džamije iz prve svetovne vojne v Logu pod Mangartom in raziskave letala B-24G Liberator, ki je 22. novembra 1944 strmoglavilo pod Kotovim sedlom.

SREDA, 16. 10. 2024:

Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije): SODOBNE RAZISKAVE DIVJEGA PETELINA, BELKE IN PLANINSKEGA ORLA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU

Za uspešno aplikativno varstvo vrst potrebujemo močne argumente. Študij uporabe habitata je po klasičnih metodah pogosto omejen in ravno tu se kaže izjemen pomen telemetrije kot raziskovalnega orodja. Z telemetričnimi raziskavami so se člani društva v Triglavskem narodnem parku lotili raziskovanja divjega petelina in belke, predvsem z namenom odkrivanja pomena miru v njihovem življenju. Zadnje raziskave orla pa odkrivajo povsem neslutene razsežnosti njegovega nepredstavljivo daljnosežnega obvladovanja prostora. O pomenu telemetrije v varstveni ornitologiji, spoznanjih, težavah in radostih boste lahko slišali na predavanju iz prve roke.

SREDA, 23. 10. 2024:

Društvo za raziskovanje jam Ljubljana: RAZISKOVANJE IN SKRB ZA BOHINJSKO PODZEMLJE

Razburljive in čisto sveže zgodbe iz bohinjskega podzemlja prinašajo člani društva za raziskovanje jam Ljubljana, o čemer so v zadnjem času večkrat poročali tudi mediji. Pred nedavnim so na primer na Bohinjskem raziskali jamo, imenovano Dlvn. To je prva tisoč metrov globoka jama v občini Bohinj. Raziskave še zdaleč niso zaključene, saj jamarji po vsaki raziskovalni akciji pridejo iz jame z več vprašaji, kot jih uspejo razrešiti. Podrobnosti o njihovih najnovejših odkritjih pa boste lahko izvedeli na njihovem sredinem predavanju na Bledu.

Gašper Finžgar, Društvo za raziskovanje jam Kranj: POTAPLJAŠKE RAZISKAVE IZVIRA SOČE IN SAVICE

Predavanje bo osvetlilo raziskovanje dveh kraških izvirov - Savice in Soče, s poudarkom na jamarskih potapljaških tehnikah, ki omogočajo odkrivanje njihovih neznanih globin. Udeleženci se bodo seznanili z zahtevno opremo, izzivi in radostmi, ki jih prinaša jamsko potapljanje. Poseben poudarek bo namenjen pomenu in ranljivosti kraških izvirov, ki igrajo ključno vlogo pri oskrbi s pitno vodo.

SREDA, 30.10.2024:

Dr. Luka Serianz, mag. inž. geol. (Geološki zavod Slovenije): PODZEMNE VODE JULIJSKIH ALP: SKRITO BOGASTVO TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA

Območje Triglavskega narodnega parka predstavlja napajalno zaledje številnih visoko izdatnih izvirov, ki kažejo na velike razpoložljive zaloge podzemne vode. Večji del območja predstavlja velik sistem med seboj povezanih kraško-razpoklinskih vodonosnikov, kjer je površinski odtok zelo majhen in se večji del efektivnih padavin infiltrira proti bazni gladini podzemne vode. V Julijskih Alpah imamo na razmeroma majhni razdalji opraviti z velikimi razlikami v nadmorskih višinah, zaradi česar se vzpostavi kompleksno hidravlično polje, ki ga sestavlja večkomponentni tokovni sistem. Posledica takšnih razmer je pojav številnih izvirov na različnih nadmorskih višinah in različno izdatnostjo. Nekateri od teh izvirov že danes predstavljajo ključne vire pitne vode za severozahodno Slovenijo. Velike topografske razlike spodbujajo tudi t. i. toplotno advekcijo, ki omogoča dvig globoke podzemne vode na površje v obliki termalnih izvirov.

Dr. Nataša Mori (Nacionalni inštitut za biologijo): IZVIR LIPNIK V DOLINI RADOVNE – OKNO V PODZEMNI SVET POKLJUKE

Slovenija je izjemno bogata s podzemnimi vodami, ki so shranjene v različnih vodonosnikih, večinoma v kraških masivih ali prodnih nanosih v rečnih dolinah. Če so vodonosniki odprtega tipa, voda na izbranih območjih priteka na površje v obliki izvirov. Hidrološka in geomorfološka raznolikost izvirov je neverjetna, tako kot vsa druga neživa narava. Voda v izvirih je praviloma čistejša kot površinske vode in se velikokrat uporablja za zajetja pitne vode. So pa izviri tudi nenavaden življenjski prostor, neke vrste zatočišče za površinske vrste vodnih organizmov, saj ohranjajo isto temperaturo vode skozi vse letne čase, hkrati pa tudi vrata v podzemni svet ali obratno, pot iz podzemlja. Na predavanju bodo predstavljene biološke in ekološke raziskave izvira Lipnika v dolini reke Radovne, ki v okviru Nacionalnega inštituta za Biologijo in v sodelovanju z Inštitutom Jozef Stefan potekajo že drugo desetletje.

Urnik in podrobnejšo vsebino predavanj z navedbo predavateljev si lahko ogledate tukaj. https://www.tnp.si/sl/dogodek/107/predstavitev-znanstvenih-raziskav-v-triglavskem-narodnem-parku.html

Če bi se katerega od dogodkov radi udeležili, da boste o njem poročali v svojem mediju, nam to, lepo prosimo, sporočite s povratnim sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si. Ob napovedani prisotnosti vam bomo lažje omogočili čim boljše pogoje za pripravo prispevka, vam zagotovili sogovornike in vas založili z morebitnimi dodatnimi informacijami. 

Lepo vas pozdravljamo!

Skupaj s šolarji smo obeležili letošnjo 100-letnico ustanovitve Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka

V okviru letošnjega praznovanja 100-letnice zavarovanja Doline Triglavskih jezer, prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju in predhodnika Triglavskega narodnega parka, smo danes v Infocentru Triglavska roža na Bledu pripravili poseben dogodek za otroke. Udeležilo se ga je več kot 70 šolarjev, večinoma iz šol, članic Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe, in tudi iz drugih šol po Sloveniji. Na njem smo podelili nagrade za najboljša dela, ki so prispela na naš likovni in literarni natečaj z naslovom Triglavski narodni park za vse.

Otroškega praznovanja letošnjega pomembnega jubileja – 100-letnice ustanovitve Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka, so se udeležili številni učenci Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe in iz šol, ki so sodelovale v našem literarnem in likovnem natečaju, s katerim smo zaznamovali jubilej. Po uvodnem pozdravu Mojce Pintar, ki je v Javnem zavodu Triglavski narodni park (JZ TNP) zadolžena za okoljsko vzgojo, so zbrani najprej prisluhnili legendi o Zlatorogu v posebni izvedbi Jožeta Andreja Miheliča, našega nekdanjega sodelavca v pokoju, ki je bil med začetniki okoljske vzgoje v Triglavskem narodnem parku.

Prva nagrada: brezplačni prevoz za ves razred v eno od slovenskih zavarovanih območij

Vrhunec današnjega dogajanja je bilo odprtje razstave in podelitev nagrad najboljšim šolarjem, ki so ustvarjali v okviru natečaja, namenjenega vsem slovenskim osnovnim šolam. Nanj se je odzvalo 15 osnovnih (OŠ) in podružničnih šol (PŠ): PŠ Bohinjska Bela, OŠ Cerkno, OŠ Dobrova, OŠ Draga Bajca Vipava, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, OŠ Gorje, OŠ Kanal, OŠ Koroška Bela, OŠ Litija, OŠ Pirniče, OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice, OŠ Podbrdo, PŠ Senožeče, PŠ Soča in OŠ Stranje. Skupaj smo prejeli skoraj 100 izdelkov, ki so na ogled v Infocentru Triglavska roža na Bledu.

Prvo nagrado in s tem avtobusni prevoz za ves razred v eno od slovenskih zavarovanih območij ter brezplačno izvedbo enega od naših programov za šole je pririsal Danijel Kardoš iz OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice z risbo Živa in neživa narava. Vsem ostalim nagrajencem, ki jih omenjamo v nadaljevanju, smo podelili brezplačno možnost izvedbe enega od naših programov za šole (vodenje, delavnica,…) po njihovi izbiri za ves razred. Druga nagrada pripada Sari Čebulc iz OŠ Pirniče za grafiko Travnik. Tretjo nagrado si je s sliko z naslovom Družina na Triglav prislužila Ruta Kobal iz OŠ Draga Bajca Vipava. Komisija je bila navdušena nad številnimi prispelimi deli, zato se je odločila, da podeli diplomo še Niki Feltrin iz OŠ Cerkno za Kozoroga oziroma gamsa in posebno nagrado komisije Kevinu Janu Cvetku iz OŠ Litija – Podružnice s prilagojenim programom za delo Svobodno srce. Vsi nagrajenci so prejeli tudi praktične nagrade s temami Triglavskega narodnega parka.  

Povezovanje s šolami za vzgojo okoljsko odgovornih prebivalcev in obiskovalcev

Kratkemu odmoru z malico so sledile različne naravoslovno-ustvarjalne delavnice spoznavanja življenja v narodnem parku in naravi, pri izvedbi katerih so nam pomagali predstavniki institucij, s katerimi redno sodelujemo: Slovenski planinski muzej, Center velikih zveri Dina, Žabja hiša iz Krajinskega parka Radensko polje, naš zavod pa je za udeležence pripravil delavnico o živalih in ogled naših izobraževalnih animiranih filmov.

Cilj našega povezovanja s šolami je dolgoročno vzgajati mlade v okoljsko ozaveščene posameznike. Mladi so namreč izvrstni učenci in svoje znanje radi pokažejo v praksi, s tem pa veliko naučijo tudi odrasle. Ozaveščeni prebivalci in obiskovalci Triglavskega narodnega parka močno pripomorejo k uresničevanju ciljev varstva narave Javnega zavoda Triglavski narodni park.

Sto let zavarovanja Doline Triglavskih jezer

Kot je znano, je letošnje leto za Triglavski narodni park, območje Julijskih Alp in slovensko naravovarstvo jubilejno. Vse leto obeležujemo 100-letnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka. Pobude za zavarovanje posameznih naravnih znamenitosti, ki so se pojavile v drugi polovici 19. stoletja, so bile spontan odziv na vedno večje grožnje zaradi širjenja človekovega vpliva po industrijski revoluciji. Prizadevanja za zavarovanje dela Julijskih Alp segajo v leto 1906 in so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja.

Ministrstvo za šume in rudnike pri beograjski vladi je 4. aprila 1924 na pobudo Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, ki je deloval v okviru Muzejskega društva za Slovenijo, potrdilo izločitev in zavarovanje približno 1.400 hektarov velikega območja v Dolini Triglavskih jezer. Posestva Kranjskega verskega zaklada so bila takrat v državni upravi, kar je omogočilo sklenitev Zakupne pogodbe med upravljavcem, Direkcijo šum v Ljubljani in obema pobudnikoma za ustanovitev parka: Muzejskim društvom za Slovenijo in Slovenskim planinskim društvom. S podpisom pogodbe je bil 1. julija 1924 ustanovljen Alpski varstveni park. S tem je bil prvič na Slovenskem vzpostavljen pravni varstveni režim, katerega cilj je bil ohranjanje narave.

Zakupna doba je bila določena na 20 let, saj po takrat veljavnih zakonih ni bilo mogoče trajno odvzeti pašnih površin njihovemu prvotnemu gospodarskemu namenu. Alpski varstveni park je obsegal 1.400 hektarov, današnji Triglavski narodni park pa se razteza na skoraj 84.000 hektarih oziroma na štirih odstotkih slovenskega ozemlja.

Geslo obeleževanja jubileja: Varstvo je obstoj!

Častno pokroviteljstvo nad obeleževanjem jubileja je prevzela predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Obeleževanje poteka pod sloganom Varstvo je obstoj. Gre za opozorilo, da je obstoj naravnih (in kulturnih) vrednot oziroma njihovo ohranjanje za naslednje rodove možno le z varovanjem. Pri tem je (še danes) pomembno lovljenje ravnotežja med ohranjanjem, varovanjem in tradicijo, razvojem, med domačini in obiskovalci,…

Naslednji velik dogodek, ki ga pripravljamo, je strokovni posvet ob 100-letnici, ki bo predvidoma potekal 12. novembra 2024 v Infocentru Triglavska roža na Bledu. Koledar vseh dogodkov, ki vse leto potekajo v okviru jubileja, pa si lahko ogledate na tej povezavi: https://www.tnp.si/sl/obisk-parka/dogajanja-v-parku/koledar/?t=8

Misli in nasvete o tem, zakaj je zelena infrastruktura v naseljih pomembna v luči prilagajanja na podnebne spremembe, je na današnjem zaključnem dogodku projekta Fractal na Bledu delila dr. Lučka Kajfež Bogataj. Partnerji mednarodnega projekta, v katerem je sodeloval tudi Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP), ki je pripravil zaključni dogodek, so predstavili rezultate projekta, deležniki pa so podpisali čezalpski sporazum in se s tem zavezali k spodbujanju zelene infrastrukture.

Na zaključnem dogodku projekta Fractal v organizaciji JZ TNP smo začrtali smernice za izboljšanje zelene infrastrukture v naseljih, ki bistveno pripomore k večji biotski pestrosti in boljšim pogojem za opraševalce. Kot je znano, brez njih na naših vrtovih, poljih in v sadovnjakih ne bi bilo več možno pridelati zelenjave in sadja. Zelena infrastruktura obsega vse še tako majhne površine, poraščene z zelenjem – rastlinami, ki jih ureja in zanje skrbi človek: parke, drevorede, obcestne zelene pasove, obdelane travnike in zasebne vrtove ali pa balkone z zelenjem.

Opozorila priznane klimatologinje in predstavitev rezultatov projekta Fractal

Na pomen zelene infrastrukture v mestih je opozorila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj in se pri tem osredotočila predvsem na prilagajanje podnebnim spremembam. Kot je opozorila, ima Evropa smolo, da se bistveno hitreje greje kot ostali deli sveta, še posebej to velja za Alpe. Sredozemlje doživlja tudi upad padavin in postaja vse bolj sušno, pri čemer se pri nas v Sloveniji spreminja razporeditev padavin na letni ravni, kar povzroča težave kmetom, gozdarjem,…, vse več je tudi naravnih nesreč. V alpskem prostoru pa je na srečo veliko možnosti, kako zeleno infrastrukturo, ki blaži posledice podnebnih sprememb, spodbujati in ohranjati, je poudarila.  

Po predavanju sta rezultate projekta predstavili dr. Mita Drius z Univerze v Bolzanu, ki je bil vodilni partner projekta, in Mojca Pintar iz JZ TNP. Cilj projekta Fractal - Spodbujanje zelene infrastrukture v mestnih in podeželskih naseljih v Alpah, je poglobiti in spodbujati vključenost zelene infrastrukture na različnih ravneh delovanja družbe: prostorskega načrtovanja, vzdrževanja, izobraževanja in najširšega ozaveščanja. Aktivnosti projekta so bile razdeljene v tri sklope: ozaveščanje širše javnosti ter predstavitve zelene infrastrukture v prakso, izobraževalne aktivnosti in  podpis čezalpskega sporazuma.

Glavna naloga JZ TNP je bila priprava animiranega filma o zeleni infrastrukturi, ki smo ga na današnjem dogodku premierno predvajali, kmalu pa bo na ogled tudi na spletni Triglavski zakladnici (https://www.triglavskazakladnica.si/sl/). V njem naši avtohtoni junaki priskočijo na pomoč sosedu, da njegov vrt zraste v duhu zelene infrastrukture.

Med rezultati projekta sta med drugim dva novičnika, ki smo ju pripravili projektni partnerji in številne druge izobraževalne publikacije, tabor za otroke v Trenti (več o tem: https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/medijsko-sredisce/novice/novica/51/mladi-nadzorniki-obujajo-spomine-na-fractalov-tabor-v-trenti.html), delavnice za otroke v času lanskih jesenih počitnic, Fractal je bil glavni podpornik letošnjih Belarjevih dni, na letošnjem Mednarodnem festivalu alpskega cvetja smo udeležencem podarili medovite rastline, po zaslugi projekta pa se je omenjeni festival dogajal letos po celotnih Julijskih Alpah in ne samo v Bohinju. Uredili smo tudi okolico naših informacijskih središč – blejsko in bohinjsko imata nova hotela za žuželke, bohinjsko središče ima po novem tudi visoke grede.

Podpisali zavezo oziroma čezalpski sporazum

Doseganju ciljev projekta je namenjen tudi podpis čezalpskega sporazuma, s katerim se podpisniki zavežejo k spodbujanju zelene infrastrukture. To je skupen dokument podpisnikov iz več alpskih držav. Vsebuje sklop rešitev za izboljšanje stanja zelene infrastrukture. V zvezi s tem smo predhodno v okviru projekta izvedli delavnice  tako za ravnatelje šol kot za splošno javnost. Vsi predstavniki institucij, ki so danes podpisali zavezo, med njimi so bili tudi blejski župan Anton Mežan ter ravnatelji in učiteljice nekaterih osnovnih šol, vključenih v Skupnost šol Biosfernega območja Julijske Alpe, so prejeli lično tablico z napisom »trenutno ne kosimo, ker za hrano opraševalcev skrbimo«. Zavezo so podpisali tudi številni posamezniki, ki so se udeležili dogodka.

Zaveza spodbuja podpisnike, da bodo pri svojem delovanju upoštevali načela varstva in ohranjanja naravnih virov ter ohranjanja in povečanja biotske raznovrstnosti z ustvarjanjem in vzdrževanjem habitatov za rastline, živali in opraševalce. Pri urejanju vrtov, zelenih površin in v kmetijstvu se bodo držali trajnostnih praks ter krepili odpornost na podnebne spremembe z uvajanjem rešitev, kot so sajenje dreves, ohranjanje urbanih zelenih površin, zasaditev domačih – avtohtonih vrst in varstvo oziroma smotrna uporaba vode. V okviru svojih zmožnosti bodo sodelovali pri ozaveščanju in razumevanju načel zelene infrastrukture v svojih delovnih procesih. Tudi druge bodo spodbujali k sprejemanju trajnostnih praks in zagovarjali zelene pobude v svoji skupnosti. Vsaj eno območje (vrt, trato, rob polja, okoli dreves, cestni rob, območje med kolesnicami) bodo pustili nepokošeno čim dlje, dokler spomladanske rastline ne bodo odcvetele in opraševalcem nudile medičino.

Zakaj početi vse to? Samo za primer: Višina trave lahko pomembno vpliva tudi na temperaturo tal in mikroklimo okolice. Tla z nizko pokošeno travo so bolj izpostavljena sončnim žarkom, zato se v vročih poletnih mesecih pregrevajo in izsušijo. Po drugi strani pa višja trava, ki ni pokošena tako nizko, tla ščiti pred direktno sončno svetlobo. Tla se zato manj segrevajo, zadržujejo več vlage in ohranjajo nižje temperature. Hkrati višja trava zagotavlja večjo biotsko raznovrstnost in nudi življenjski prostor različnim živalskim vrstam.

Projekt Fractal se zaključuje konec tega meseca

Projekt Fractal je sofinanciran s sredstvi Evropske unije preko programa Interreg Alpine Space. Poleg JZ TNP v projektu sodelujejo še slovenski Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), italijanska Univerza v Bolzanu – Fakulteta za izobraževalne vede in avstrijska Poslovna agencija Burgenland – Upravljanje naravnih parkov. Projekt se je začel 1. aprila lani in se konec septembra po 18 mesecih zaključuje. Skupna vrednost projekta znaša 445.786 evrov, pri čemer sofinanciranje s sredstvi Evropske unije znaša 75 odstotkov oziroma 334.339,50 evrov.

Spoštovani predstavniki medijev!

V okviru letošnjega praznovanja 100-letnice zavarovanja Doline Triglavskih jezer, prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju, pripravljamo poseben dogodek za otroke.

V četrtek, 26. septembra 2024, ob 10. uri, vas vabimo na Bled, v Infocenter Triglavska roža (Ljubljanska cesta 27) , da se na praznovanju pridružite učencem Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe.

Predviden program dogodka:
• uvodni pozdrav,
• kratek kulturni program,
• odprtje razstave in podelitev nagrad najboljšim ustvarjalcem, ki so se odzvali na literarni in likovni natečaj z naslovom Triglavski narodni park za vse,
• kratek odmor s sokom in sladico,
• različne naravoslovno-ustvarjalne delavnice spoznavanja življenja v narodnem parku.

Dogodek bomo predvidoma zaključili do 12.30. Po koncu dogodka bodo sodelujoči na voljo za izjave.

Vabimo pa vas tudi na druge dogodke, ki jih pripravljamo v Javnem zavodu Triglavski narodni park ali pa pri njihovi pripravi sodelujemo.

Že jutri, v petek, 20. septembra 2024, vas ob 18. uri vabimo v Kulturni dom Stara Fužina v Bohinju, kjer bo odprtje razstave del Tipna Triglavska jezera. Dela so nastala na likovni delavnici Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica v Trenti tik pred začetkom letošnjega poletja. Udeleženci so ustvarjali pod mentorstvom diplomirane slikarke Stanke Golob in akademske slikarke Jane Dolenc. S temo Triglavska jezera so se spomnili ter na poseben način počastili 100-letnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka. Razstava bo na ogled do 6. oktobra 2024. Več o razstavi lahko preberete tukaj: https://www.tnp.si/sl/dogodek/106/tipna-triglavska-jezera-razstava-del-udelezencev-likovne-delavnice-trenta-2024.html

V ponedeljek, 23. septembra 2024, se v Novi Gorici začenja Alpski teden, na katerem sodeluje tudi Javni zavod Triglavski narodni park. To je mednarodni dogodek, ki ga organizirajo vodilne alpske organizacije, predane varstvu gora in trajnostnemu razvoju. Dogajanje sodi v sklop slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji v letih 2023 in 2024. Ministrstvo za naravne vire in prostor želi Alpsko konvencijo približati prebivalcem in prispevati k trajnostnem razvoju slovenskih Alp. Slovenija predsedovanje Alpski konvenciji zato vodi pod sloganom »Kakovostno življenje v Alpah za vse«, s čimer naslavlja tako alpske gorske skupnosti in njihovo prihodnost kot tudi alpsko biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost ter obvladovanje izzivov podnebnih sprememb, ki vplivajo na kakovost življenja vseh živih bitij. Več informacij o dogodku najdete tukaj. https://www.alpweek.org/language/sl/

V petek, 27. septembra 2024, lahko v Zeleni Hiši v Kobaridu ob 19. uri skupaj z našim sodelavcem Alešem Zdešarjem odkrijete, kakšen pomen ima naravoslovna fotografija za varovanje narave. Ob razstavi Magična narava 2022 bo vodja oddelka za prostor v strokovni službi Javnega zavoda Triglavski narodni park, geolog in ljubiteljski fotograf, predaval o vlogi naravoslovne fotografije pri ozaveščanju in naravovarstvu. Več o predavanju lahko preberete na tej povezavi:  https://www.tnp.si/sl/dogodek/103/pomen-naravoslovne-fotografije-za-varstvo-triglavskega-narodnega-parka-predavanje-alesa-zdesarja-in-razstava-magicna-narava.html

Prav tako v petek, 27. septembra 2024, vas ob 19. uri vabimo v Slovenski planinski muzej v Mojstrano na odprtje razstave in projekcijo večkrat nagrajenega animiranega filma Legenda o Zlatorogu. S tem v Slovenskem planinskem muzeju, ki deluje pod okriljem Gornjesavskega muzeja Jesenice, obeležujejo 100-letnico ustanovitve Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka. Razstava in film bosta na ogled do 25. oktobra 2024. Več o dogodku lahko preberete tukaj: https://www.planinskimuzej.si/legenda-o-zlatorogu-odprtje-razstave-in-projekcija-animiranega-filma-27-9-2024/

Če se boste dogodka udeležili, da boste o njem poročali v svojem mediju, nam to, lepo prosimo, sporočite s povratnim sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si. Ob napovedani prisotnosti vam bomo lažje omogočili čim boljše pogoje za pripravo prispevka, vam zagotovili sogovornike in vas založili z morebitnimi dodatnimi informacijami.

Spoštovani predstavniki medijev!

Vabljeni na zaključni dogodek projekta FRACTAL, na katerem bomo skupaj z udeleženci začrtali smernice za izboljšanje zelene infrastrukture v naseljih, ki bistveno pripomore k večji biotski pestrosti in boljšim pogojem za opraševalce. Kot je znano, brez njih na naših vrtovih, poljih in v sadovnjakih ne bi bilo več možno pridelati zelenjave in sadja.

Zaključni dogodek bo potekal v četrtek, 19. septembra 2024, od 10. do 12. ure v Infocentru Triglavska roža Bled (Ljubljanska cesta 27).

Na zaključnem dogodku bo misli in nasvete o tem, zakaj je zelena infrastruktura, kateri je posvečen projekt FRACTAL, pomembna v luči prilagajanja na podnebne spremembe, delila dr. Lučka Kajfež Bogataj. Predavanju bo sledila kratka predstavitev rezultatov projekta in podpis čezalpskega sporazuma, s katerim se bomo zavezali k spodbujanju zelene infrastrukture.

Zelena infrastruktura obsega vse še tako majhne površine, poraščene z zelenjem – rastlinami, ki jih ureja in zanje skrbi človek: parke, drevorede, obcestne zelene pasove, obdelane travnike in zasebne vrtove ali pa balkone z zelenjem. Čezalpski sporazum o zeleni infrastrukturi pa je skupen dokument podpisnikov iz več alpskih držav. Vseboval bo sklop rešitev za izboljšanje stanja zelene infrastrukture za občine in kmetijski sektor. Sporazum bo dostavljen javnim upravam, vsaka od teh pa se bo s podpisom zavezala k izvajanju predlaganih zelenih rešitev v določenem časovnem okviru.

Več o dogodku lahko preberete na tej povezavi: https://www.tnp.si/sl/dogodek/108/spodbujanje-zelene-infrastrukture-z-gostjo-dr-lucko-kajfez-bogataj.html

Če se boste dogodka udeležili, da boste o njem poročali v svojem mediju, nam to, lepo prosimo, sporočite s povratnim sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si. Ob napovedani prisotnosti vam bomo lažje omogočili čim boljše pogoje za pripravo prispevka, vam zagotovili sogovornike in vas založili z morebitnimi dodatnimi informacijami.

Lepo vas pozdravljamo!

Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) je ob 100-letnici podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka, pripravil voden izlet projekta VrH Julijcev po Pokljuki, ki je eno najprivlačnejših območij za doživljanje narave tega zavarovanega območja. Vodena ekskurzija je potekala v okviru aktivnosti EU projekt, moj projekt, v kateri je bil projekt VrH Julijcev izbran za enega od 20 najboljših evropskih projektov v Sloveniji.

Pod vodstvom vodje že zaključenega projekta VrH Julijcev Andreja Ariha iz JZ TNP so se udeleženci peš odpravili od Rudnega polja do Mrzlega studenca. Ob poti so spoznavali zgodovino varstva narave na Slovenskem, ki se je razvijala ravno na območju edinega narodnega parka v Sloveniji in enega najstarejših parkov v Evropi. Občudovali so strnjene pokljuške gozdove in se seznanili z mirnimi območji za divjega petelina. Ob učni poti Goreljek in učni poti Mrzli studenec so spoznavali visoka barja. Ekskurzijo so zaključili pri informacijski točki na prostem na Mrzlem studencu.

Petletni projekt VrH Julijcev, ki ga je vodil JZ TNP, je s pomočjo evropskih in nacionalnih sredstev omogočil devetim partnerjem izboljšano sektorsko sodelovanje in številne novosti s skupnim ciljem izboljšanja stanja izbranih zavarovanih vrst in njihovih življenjskih prostorov v območjih Nature 2000 v Triglavskem narodnem parku. VrH Julijcev je sinonim za partnerstvo varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma za ohranjanje narave Triglavskega narodnega parka. Partnerji so s projektom pridobili sredstva za oživljanje pašništva in obnovo 15 kalov na planinah in pašnikih, obnovo in trajnostno upravljanje gozdov, vzpostavitev 19 mirnih območij, aktivnosti za izboljšanje kakovosti voda na Dvojnem jezeru, usmerjanje obiskovalcev ter vzpostavitev nove in obnovo usmerjevalne infrastrukture za obiskovalce, kar so si udeleženci ekskurzije ogledali danes. Andrej Arih, vodja projekta VrH Julijcev, ob tem poudarja: »Vsekakor je bila glavna pridobitev projekta poleg vseh stvari, ki jih lahko vidimo v prostoru, tudi izjemno dobro sodelovanje med partnerji in deležniki ter nova strokovna spoznanja predvsem pri telemetriji koconogih kur in izlovu tujerodnih vrst rib v Dvojnem jezeru. Izkušnje in znanja ter povezanost z različnimi deležniki v prostoru nam pomagajo tudi pri rednih nalogah zavoda."

Prvih 19 mirnih območij v Triglavskem narodnem parku

JZ TNP je skupaj s strokovnimi organizacijami s področij gozdarstva, kmetijstva, planinstva in varstva narave ter lastniki zemljišč opredelil mirna območja, kjer so človekove dejavnosti časovno in prostorsko prilagojene, tako da so motnje v naravnem okolju čim manjše. Za divjega petelina, belko in aktivna visoka barja so v projektu VrH Julijcev vzpostavili 19 mirnih območij - na Pokljuki, mimo katerih so danes krenili tudi udeleženci izleta, pa tudi na Voglu, v okolici Triglava, na Mangartskem sedlu in na Vitrancu. Mirna območja so ob gozdnih cestah in planinskih poteh označena s posebnimi tablicami. Na označenih gozdnih cestah je promet dovoljen samo lastnikom zemljišč in za gospodarjenje z gozdom ter je časovno prilagojen. Takšna mirna območja prepoznamo po cestnih zapornicah. Za obiskovalce to pomeni, da motorna vozila parkirajo na urejenih parkiriščih in uporabljajo označene planinske poti.

JZ TNP je za obiskovalce obnovil tudi informacijsko točko na Mrzlem studencu na Pokljuki, učno pot Goreljek, na novo pa je vzpostavljenih ali obnovljenih več kot 150 informacijskih tabel, o čemer so se udeleženci ekskurzije danes prepričali tudi na terenu. Planinska zveza Slovenije (PZS), ki je prav tako sodelovala v projektu, je s planinskimi društvi in upravljavci koč v šestih kočah vzpostavila nove informacijske točke, kjer obiskovalci dobijo različne publikacije in gradiva o raznolikosti narave parka, pravilih obnašanja in pomenu ohranjanja narave. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je za izboljšanje življenjskega prostora zavarovanih gozdnih ptic, kot so divji petelin in gozdni jereb, očistil 61 km presek, izvedel čiščenje lesne zarasti v okolici Fužinskih planin in zasadil več kot 15.000 sadik avtohtonih drevesnih vrst na Pokljuki. Sodelovali so tudi pri usklajevalnih aktivnostih za urejanje prometa na Pokljuki in nastajanju projektnega filma VrH Julijcev.

V projektu VrH Julijcev je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) prvič izvajalo telemetrično spremljanje divjega petelina in belke s ciljem, da bi življenje teh dveh vrst spoznali bolje, kot ga poznamo iz klasičnih popisov. V projektu so spremljali 10 divjih petelinov na območju Pokljuke in Fužinskih planin, s čimer so dobili zelo pomembne informacije: petelin pozimi ob visoki snežni odeji lahko preživi tudi en teden na veji smreke, skozi vse leto pa je njegovo gibanje zelo odvisno od mreže planinskih poti, ki se jih izogiba. Za belko so s pomočjo telemetričnega spremljanja ugotovili, da pozimi išče goličave, plazišča in spihane predele, kjer najde hrano. Zaradi nizkih temperatur se lahko tudi ves dan zadržuje na nekaj kvadratnih metrih. Še posebej pozimi potrebuje mir, ker so zaloge hrane na visokih nadmorskih višinah res slabe in mora varčevati z energijo.

Za kotorno, ki je značilna prebivalka travnatih pobočij Alp, predvsem v tolminskih gorah in na Breginjskem Stolu, je JZ TNP odstranjeval zarast na planini Čadrški vrh, za alpsko možino pa je Turizem Bohinj odstranjeval zarast na rastiščih v okolici Črne Prsti.

Obnova kalov na planinah Triglavskega narodnega parka je bila zelo zahtevna naloga

Kali večinoma na težko dostopnih planinah in pašnikih so pogosto edini vir vode za živino v času pašne sezone, so pa tudi življenjski prostor zavarovanih vrst dvoživk, kot sta veliki pupek in hribski urh. Na primorski strani parka sta obnovo štirih kalov vodila Občina Tolmin in JZ TNP, na gorenjski strani pa je obnova 11 kalov potekala pod taktirko Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj (KGZ Kranj) in JZ TNP. Načrtovanje in izvedba sta zahtevala sodelovanje številnih deležnikov ter predhodno pridobitev predpisanih soglasij, pri gradbenih posegih pa tudi izvedbo varovalnih ukrepov za dvoživke. Pri helikopterskem prevozu materiala in opreme na težko dostopne planine je pomagala tudi Slovenska vojska.

Obnova kalov v visokogorju je že samo po sebi zahtevna naloga zaradi težke dostopnosti. Proces od načrtovanja do izvedbe vključuje zelo širok spekter nalog, usklajevanja med različnimi strokovnimi organizacijami in izvajalci. Zelo smo bili veseli odziva agrarnih in pašnih skupnosti, da so pristopile k obnovi kot izvajalci in tudi tiste, ki niso bile vključene, se že zanimajo za umestitev novih kalov na drugih planinah. S tem prispevamo tako k ohranjanju narave, varstvu kulturne dediščine kot tudi ohranjanju tradicionalne paše na planinah.

Izlov rib iz Dvojnega jezera in izobraževalni naravoslovni dokumentarni film

V projektu VrH Julijcev so potekale tri osrednje aktivnosti za izboljšanje stanja Dvojnega jezera: izlov tujerodnih vrst rib, odstranjevanje alg in aktivnosti koče za zmanjšanje vpliva na jezero. Kot so opozorili v Zavodu za ribištvo Slovenije, ki je bil eden od partnerjev projekta, pred začetkom projektnih aktivnosti ni bilo veliko primerov izlova v visokogorskih jezerih, a so s strokovnim znanjem in izkušnjami v času projekta izboljšali metode izlova in število rib je v jezeru močno upadlo, niso pa jih popolnoma izlovili. Veliko težavo je predstavljalo vreme, predvsem veliko nihanje višine jezera, višina snežne odeje in deževje sta pogosto vplivala na njihovo delo. Skupno so izlovili dobrih 10 tisoč rib pisancev in 18 tisoč jezerske zlatovčice. Planinska zveza Slovenije je v koči pri Dvojnem jezeru s sredstvi projekta uredila dve zunanji suhi stranišči.

Lani jeseni pa so v partnerstvu VrH Julijcev premierno predstavili izobraževalni naravoslovni dokumentarni film, ki je dosegel tudi dobro gledanost televizijske premiere na 1. programu TV Slovenija. Film je brezplačno na voljo na ogled na YouTube kanalu Triglavskega narodnega parka.

Več o projektu, vrednem 3,7 milijonov evrov, najdete na https://www.tnp.si/sl/podrocja-dela/projekti-in-raziskave/projekti/vrh-julijcev/.

Projekt VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sta sofinancirali Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

Spoštovani predstavniki medijev!

Tokrat vas vabimo, da se nam pridružite na ekskurziji po Pokljuki, ki jo pripravljamo v torek, 10. septembra 2024. Začeli jo bomo ob 9. uri na parkirišču na Rudnem polju.

Peš se bomo odpravili do Mrzlega studenca. Ob poti bomo spoznavali zgodovino varstva narave na Slovenskem, občudovali bomo strnjene pokljuške gozdove in se seznanili z mirnimi območji za divjega petelina. Ob Učni poti Goreljek in Učni poti Mrzli studenec bomo spoznavali visoka barja. Pohod bomo zaključili na informacijski točki na prostem na Mrzlem studencu, od koder bo zagotovljen prevoz udeležencev do zbornega mesta na Rudnem polju.

Ekskurzijo pripravljamo ob 100-letnici podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka, na njej pa boste spoznali tudi številne rezultate projekta VrH Julijcev.

Pohod bo trajal približno štiri ure. Potekal bo po pretežno ravninskih poteh. Priporočamo ustrezno pohodno obutev.

Če se boste dogodka udeležili, se nanj lepo prosimo prijavite bodisi preko spletnega prijavnega obrazca (https://docs.google.com/forms/d/1pErcLsLVy-JQ9dZDE7Y3jCLV-vB8V0oRKYQ3SIQMcGM/viewform?edit_requested=true) bodisi s povratnim sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si.

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo.

Lepo vas pozdravljamo!

Spoštovani predstavniki medijev!

V prihodnjih dneh v Javnem zavodu Triglavski narodni park (JZ TNP) ponovno pripravljamo,  soorganiziramo oziroma gostimo dogodke, ki bodo potekali na različnih lokacijah v Triglavskem narodnem parku in v njegovi okolici. Vabimo vas, da jih obiščete in o njih poročate.

V soboto, 31. avgusta 2024, bo na Zatrniku potekal Ovčarski bal, ki ga organizira RTC Zatrnik d. o. o. v sodelovanju s Turističnim društvom Gorje, Turizmom Bled, Javnim zavodom Triglavski narodni park in Nogometnim klubom Bled. Celoten program dogodka, ki so ga pripravili v RTC Zatrnik d. o. o., si lahko ogledate v priponki. Hkrati vas obveščamo, da so vsa razpoložljiva mesta za voden pohod skozi Pokljuško sotesko zapolnjena.  

Od ponedeljka, 2. septembra 2024, do konca septembra, vas vabimo na ogled razstave najboljših naravoslovnih fotografij Mednarodnega natečaja Magična narava 2022 v Zeleno hišo TIC Kobarid. Več o razstavi in mednarodnem natečaju lahko preberete na naši spletni strani: https://www.tnp.si/sl/dogodek/102/fotografska-razstava-magicna-narava-2022-v-kobaridu.html

V torek, 10. septembra 2024, vas vabimo na Pokljuko. Javni zavod Triglavski narodni park ob 100-letnici podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka, organizira voden izlet projekta VrH Julijcev. Peš se bomo ob 9. uri odpravili od Rudnega polja do Mrzlega studenca. Ob poti bomo spoznavali zgodovino varstva narave na Slovenskem, občudovali bomo strnjene pokljuške gozdove in se seznanili z mirnimi območji za divjega petelina. Ob Učni poti Goreljek in Učni poti Mrzli studenec bomo spoznavali visoka barja. Izlet bomo zaključili na informacijski točki na prostem na Mrzlem studencu, od koder bo zagotovljen prevoz udeležencev do zbornega mesta na Rudnem polju. Več o vodeni ekskurziji, na katero vabimo tako novinarje kot obiskovalce, lahko preberete na naši spletni strani: https://www.tnp.si/sl/dogodek/104/voden-izlet-ekskurzija-po-pokljuki-brezplacno.html

V petek, 13. septembra 2024, ob 100-letnici pripravljamo brezplačen voden pohod v Dolino Triglavskih jezer. Število razpoložljivih mest je za obiskovalce zapolnjeno, vendar pa se nam za namen poročanja po predhodnem dogovoru lahko pridružite. Podrobnosti o vodenem pohodu lahko preberete tukaj: https://www.tnp.si/sl/dogodek/105/voden-pohod-v-dolino-triglavskih-jezer-brezplacno-.html

Če bi se katerega od dogodkov radi udeležili, da boste o njem poročali v svojem mediju, nam to, lepo prosimo, sporočite s povratnim sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si. Ob napovedani prisotnosti vam bomo lažje omogočili čim boljše pogoje za pripravo prispevka, vam zagotovili sogovornike in vas založili z morebitnimi dodatnimi informacijami. 

Veselimo se vašega obiska in vas lepo pozdravljamo!

S sklepom pristojnega ministra se je začela priprava novega načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2026 – 2035. Postopek bo predvidoma potekal do jeseni prihodnjega leta, v njem pa je poleg strokovnih organizacij pomembno tudi sodelovanje zainteresirane javnosti.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je 22. julija letos izdal sklep o začetku postopka priprave načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2026 – 2035. Vsebine, ki naj bi jih obravnaval načrt, so podrobneje navedene v prilogi z naslovom Izhodišča za postopek priprave Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka.  

Zaveza k uresničevanju ciljev in namenov narodnega parka

Načrt upravljanja je programski akt, v katerem se določijo razvojne usmeritve ter načini izvajanja varstva, rabe in upravljanja na zavarovanem območju. Je ključen dokument vsakega zavarovanega območja, s katerim zagotavljamo trajno, učinkovito in usklajeno upravljanje.

Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka, ki določa cilje in naloge za upravljanje narodnega parka za obdobje desetih let, je namenjen tako Javnemu zavodu Triglavski narodni park kakor tudi načrtovalcem in nosilcem dejavnosti v prostoru, ki se jih zavezuje k uresničevanju ciljev in namenov narodnega parka. Prav zato je Javni zavod Triglavski narodni park konec julija letos organizacije, ki sodelujejo pri pripravi načrta upravljanja, pozval k posredovanju izhodišč, usmeritev in stališč, ki se nanašajo na načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka za naslednje desetletno obdobje. 

Pomembno tudi sodelovanje javnosti

Postopek priprave in sprejemanja načrta upravljanja bo predvidoma potekal do jeseni leta 2025, v njem pa je poleg strokovnih organizacij pomembno tudi sodelovanje zainteresirane javnosti. Svoje poglede na upravljanje s Triglavskim narodnim parkom je možno po elektronski pošti na naslov triglavski-narodni-park@tnp,si posredovati kadarkoli. Že to jesen bo organiziran forum zainteresirane javnosti za pridobitev stališč javnosti za pripravo osnutka novega načrta upravljanja. Do osnutka se bo možno opredeliti med javno obravnavo, v tem času bomo ponovno pripravili tudi forum, katerega vsebina bo v pomoč pri pripravi predloga načrta upravljanja.

Do sprejema načrta upravljanja na vladi, ki je zadnji korak postopka, le-ta predvideva številne sestanke, razgovore, predstavitve, delavnice ter obravnave na sejah strokovnega sveta in sveta zavoda … Namenjeni so različnim deležnikom, kot so parkovne lokalne skupnosti, sektorji, strokovne institucije in drugi. Dosedanje in nadaljnje korake priprave in sprejemanja novega načrta upravljanja redno objavljamo na naši spletni strani na tej povezavi.

Javni zavod Triglavski narodni park in Naravni park Julijsko predgorje iz Italije sta v petek v Trenti pripravila slavnostno srečanje ob razglasitvi Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe. Tako smo skupaj s partnerji in deležniki pozdravili novo Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe in se zahvalili vsem, ki so prispevali k njegovemu uresničenju. Razglasili smo tudi dva ambasadorja Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe.

Udeleženci srečanja v Trenti so si najprej ogledali predstavitveni film Narava brez meja, ki predstavlja naravne in kulturne znamenitosti območja. Goste sta uvodoma pozdravila direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) dr. Tit Potočnik in predsednica Naravnega parka Julijsko predgorje Annalisa Di Lenardo. Za kako veliko, bogato in že doslej povezano območje gre, sta predstavila Mojca Smolej iz JZ TNP in Stefano Santi iz Naravnega parka Julijsko predgorje.

Pri tako pomembnih dogodkih, kot je kandidatura za naziv čezmejno biosferno območje, je vloga ministrstev, vlad, deželnih vlad in drugih državnih organov oziroma inštitucij zelo pomembna. O tem sta spregovorila Fabrizio Fattor, direktor Službe za biodiverziteto pri Avtonomni deželi Furlanija Julijska krajina, in mag. Suzana Zupanc Hrastar, vodja Sektorja za naravne vrednote in zavarovana območja na Ministrstvu za naravne vire in prostor. Več o razglasitvi Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe in o Unescovem programu Človek in biosfera pa sta povedala Francesca Bampa iz beneškega Unescovega regionalnega urada za znanost in kulturo v Evropi in Gašper Hrastelj, generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za Unesco.

Razglasili dva ambasadorja Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe

Mednarodni značaj novoimenovane biosfere spodbuja, zahteva in nenazadnje pričakuje vključenost mednarodnih odločevalcev in državnikov, s skupnim ciljem trajnostnega razvoja na tem tako edinstvenem delu sveta. Zato sta ambasadorja Čezmejnega območja Julijske Alpe postala poslanka Državnega zbora Republike Slovenije mag. Alma Intihar s slovenske strani območja in nekdanji predsednik Naravnega parka Julijsko predgorje Andrea Beltrame z italijanske strani. Mag. Almi Intihar smo ta častni naziv podelili zaradi pomembnega vpliva in podpore trajnostnemu razvoju na državni ravni in njenih prihodnjih prizadevanj za ohranjanje narave, naravne in kulturne dediščine ter trajnostnega razvoja na mednarodni ravni upravljanja Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe. Andrea Beltrame pa si je naziv prislužil zaradi svoje življenjske zavzetosti in vztrajnosti pri vzpostavljanju Biosfernega območja Julijske Alpe s čezmejno vizijo in mednarodno razsežnostjo ter zaradi močne osebne angažiranosti za doseganje tega cilja.

Za kulturno popestritev dogodka so poskrbeli pevke iz Trente, Barski oktet in sodelavci obeh parkov. Na slovesnosti so bili poleg številnih domačih in tujih gostov prisotni tudi mladi nadzorniki z obeh strani meje.

Razglasitev pred enim mesecem v Maroku

Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe je bilo razglašeno 5. julija 2024 na 36. zasedanju Mednarodnega koordinacijskega sveta Unescovega programa Človek in biosfera (MAB) v Agadirju (Maroko). S tem sta se združili dve obstoječi biosferni območji – Biosferno območje Julijske Alpe na slovenski strani in italijansko Biosferno območje Julijske Alpe.

Unescov program Človek in biosfera (MAB) šteje 759 biosfernih območij po vsem svetu, od tega je čezmejnih le 25. Priprave na kandidaturo za razglasitev Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe so se začele pred dobrim letom in pol. Upravljavca Triglavskega narodnega parka in italijanskega Naravnega parka Julijsko predgorje sta pripravila obsežno kandidaturo, ki jo je slovensko Ministrstvo za naravne vire in prostor v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco in v dogovoru z italijanskim nacionalnim tehničnim odborom programa lansko jesen predalo sekretariatu Unescovega programa Človek in biosfera (MAB).

Podpora številnih deležnikov tako iz Slovenije kot iz Italije

Ob razglasitvi je svetovalni odbor Unescovega programa Človek in biosfera (MAB) pri svoji odločitvi izpostavil tudi opravljeno delo za vključitev različnih deležnikov na obeh straneh meje za sodelovanje in podporo kandidaturi. Priprave na oddajo kandidature so med drugim obsegale šest tematskih spletnih srečanj, v katerih so sodelovale institucije, združenja in podjetja iz različnih sektorjev, tako italijanskih kot slovenskih. Številni deležniki so izrazili razumevanje priložnosti, ki bi jih Julijske Alpe pridobile, če bi postale čezmejno biosferno območje. Kandidatura je bila deležna kar 82 pisem podpore deležnikov, ki so jih prijavitelji priložili k oddanemu dosjeju h kandidaturi, kar je bilo ključnega pomena za razglasitev čezmejnega območja. Vsebovala je tudi delovni načrt za Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe, v katerem je zbranih 49 konkretnih projektov, ki bi vključevali skupnost in lokalne deležnike na slovenski in na italijanski strani.

Razglasitev naj bi bila tudi spodbuda oblasti obeh držav oziroma regij k nadaljevanju s skupnimi ukrepi za prihodnjo razširitev čezmejnega biosfernega območja, ki izhajajo iz aktualnih tristranskih projektov med Italijo, Slovenijo in Avstrijo o ekološki povezanosti in skupni strategiji trajnostnega turizma, z namenom vključitve Naravnega parka Dobratsch v Avstriji kot dela razširjenega čezmejnega biosfernega območja.

Nadaljnje aktivnosti Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe lahko spremljate na spletni strani www.julianalps-mab.eu.

Sodelavci javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) so se skupaj z dijaki, študenti in prostovoljci danes lotili zahtevnega opravila – košnje grbinastega travnika v Zgornji Radovni (občina Kranjska Gora), ki je nujno potrebna za ohranjanje biotske raznovrstnosti na njem.

Kositi travnik z grbinami in dolinami je zahtevno opravilo, ne glede na to, da so se ga sodelavci Javnega zavoda Triglavski narodni park danes lotili s sodobnimi pripomočki. Pri tem so jim na pomoč priskočili študenti in dijaki, ki so v JZ TNP na praksi ali na počitniškem delu ter študenti biologije, ki so na taboru v organizaciji Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) na Bledu.

Grbinasti travniki so redkost

V JZ TNP skrbimo za dva grbinasta travnika v Zgornji Radovni v skupni površini 3,5 ha v sklopu projekta Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ, LIFE FOR SEEDS, v katerem naš zavod sodeluje kot projektni partner. Ena od nalog projekta je obnovitev suhih travnikov s kukavičevkami (Natura 2000 habitatni tip oziroma evropsko pomemben habitatni tip, ki ga je potrebno ohranjati v ugodnem stanju), ki se bodisi zaraščajo ali intenzificirajo. Taki travniki so na območju Julijskih Alp pogosti na grbinah. »Zaradi lažjega vzdrževanja so se ti travniki v preteklosti izravnali. Tisti redki, ki še ostajajo, se zaradi opuščanja košnje zaraščajo. JZ TNP je v sklopu projekta dolgoročno najel dva travnika v Radovni za ohranitev tega pomembnega habitatnega tipa,« pojasnjuje mag. Tanja Menegalija z oddelka za varstvo narave v JZ TNP. 

Svoje ime so grbinasti travniki dobili po grbinah, ki jih je za seboj pustil ledenik. Nastali so iz najbolj finega ledeniškega materiala, ki ga je voda skupaj s kemičnimi procesi počasi oblikovala v grbine. Te so visoke okoli en meter in široke do tri metre. Posebnost grbinastih travnikov pa ni samo njihov videz, pač pa tudi pestrost rastlinskih in živalskih vrst, ki na njih uspevajo in živijo. »Ko smo na tem travniku opravljali botanične popise, smo popisali kar okoli 120 rastlinskih vrst, kar je zelo veliko,« opozarja mag. Menegalija.

Zakaj je košnja tako pomembna?

Da so grbinasti travniki za košnjo zelo zahtevni, so potrdili tudi sodelujoči. Na grbinah je travna ruša bolj pusta, v dolinah pa zelo gosta in jo je treba odkositi z nekaj spretnosti. Včasih so se košnje lotevali s kosami, zdaj pa je v ospredju strojna košnja. Za ohranitev kukavičevk je travnik treba kositi enkrat na leto. Če bi mu pustili prosto rast, bi se zarasel z lesenimi vrstami in zaplata s travami bi se počasi spremenila v gozd. Zato v JZ TNP akcijo ponavljamo že nekaj let in jo nameravamo izvajati tudi v prihodnje. 

Tudi letos je košnja grbinastega travnika potekala v sklopu že omenjenega projekta Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ, LIFE FOR SEEDS, v katerem JZ TNP sodeluje kot projektni parter. Projekt, v katerem je vodilni partner Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), se je začel septembra leta 2021 in naj bi se zaključil konec leta 2026. Poleg obnove travnikov se projekt osredotoča tudi na vzpostavitev semenske banke 300 značilnih vrst treh prednostnih habitatnih tipov na nivoju EU: suhih travnikov z orhidejami, volkovij in presihajočih jezer, ki jih poleg vodnih habitatov gradijo tudi številni tipi mokrotnih travnikov. Stanje vseh treh habitatnih tipov je v Sloveniji v zadnjem poročilu po Habitatni direktivi za obdobje 2013-2018 ocenjeno kot nezadostno ali slabo.

Projekt je vreden 5,35 milijona evrov, pri čemer finančni prispevek EU znaša dobre štiri milijone evrov. Projekt sofinancirajo še Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za javno upravo in Sigrid Rausing Trust. Več o projektu si lahko preberete na spletni strani https://lifeforseeds.si/.

Spoštovani predstavniki medijev!

Triglavski narodni park in Naravni park Julijsko predgorje iz Italije vabita na slavnostno srečanje ob razglasitvi Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe in slavnostni podelitvi priznanj ambasadorjema Čezmejenga biosfernega območja Julijske Alpe,

ki bo v petek, 2. avgusta 2024, ob 11:00 v Info centru Čezmejnega območja Ekoregija Julijske Alpe Dom Trenta (Informacijsko izobraževalno središče TNP Dom Trenta).

V Agadirju (Maroko) je bilo 5. julija letos razglašeno Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe. To s preseganjem državno upravnih meja omogoča združitev obeh sedanjih biosfernih območij, na slovenski in na italijanski strani, ki skupaj obsegata skoraj 277.000 hektarjev površine. S tem srečanjem želimo skupaj s partnerji in deležniki pozdraviti novo Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe in se zahvaliti vsem, ki ste kakorkoli prispevali k njegovemu uresničenju.

Na dogodku bodo med drugim o dosedanjih prizadevanjih in nadaljevanju spregovorili vodilni predstavniki obeh strani združenega biosfernega območja, ki bodo po uradnem delu prireditve na voljo za izjave za medije. Prireditev bo potekala v slovenskem in italijanskem jeziku, sprotno prevajanje bo zagotovljeno.

Če se nameravate dogodka udeležiti, nam to, lepo prosimo, sporočite s povratnim sporočilom na ta naslov najpozneje do torka, 30. julija 2024, do 10. ure.

Lepo vas pozdravljamo!

Spoštovani!

Košnja grbinastega travnika je zahtevno opravilo, ne glede na to, da si pri tem pomagamo z orodjem na motorni pogon. Prav zato so v preteklosti številni tovrstni travniki zaradi posegov latnikov ostali brez grbin. Danes so grbinasti travniki prava redkost, kar je velika škoda zaradi zanimive zgodbe o njihovem ledeniškem nastanku in zaradi izjemne biotske raznovrstnosti.

Za dva grbinasta travnika v Zgornji Radovni v skupni površini 3,5 ha skrbimo v Javnem zavodu Triglavski narodni park (JZ TNP) v sklopu projekta LIFE FOR SEEDS. Enega od njiju bomo v torek, 30. julija 2024, v dopoldanskem času poskušali v celoti pokositi. Zaposlenim v JZ TNP se bodo pri tem pridružili študenti in dijaki, ki so v JZ TNP na praksi ali na počitniškem delu ter študenti biologije, ki so na taboru v organizaciji Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) na Bledu.

Vabimo vas, da se nam pridružite tudi vi in si zahtevno košnjo grbinastega travnika v bližini Pocarjeve domačije v Zgornji Radovni ogledate v živo. Predstavili vam bomo značilnosti teh travnikov, opozorili na pomen njihovega ohranjanja in predstavili nujna opravila, ki jim zagotavljajo biotsko pestrost. Mednje sodi tudi vsakoletna košnja.   

Dobimo se torej v torek, 30. julija 2024, ob 9.30 v Zgornji Radovni na parkirišču pred odcepom za Pocarjevo domačijo (označeno na zemljevidu: https://maps.app.goo.gl/WfVjFMJJrYgRqHbp6), od koder se bomo skupaj sprehodili do travnika.

Tudi letos bo akcija potekala v sklopu že omenjenega projekta Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ, LIFE FOR SEEDS, v katerem JZ TNP sodeluje kot projektni parter. Ena izmed nalog projekta je obnovitev suhih travnikov s kukavičevkami, med katere sodijo tudi grbinasti travniki (Natura 2000 habitatni tip oziroma evropsko pomemben habitatni tip, ki ga je potrebno ohranjati v ugodnem stanju), ki se bodisi zaraščajo ali intenzificirajo.

Več o projektu lahko preberete na spletni strani https://lifeforseeds.si/.

Če se nam nameravate pri košnji pridružiti in si jo ogledati ter o grbinastih travnikih spregovoriti z našimi sodelavci oziroma udeleženci košnje, nam to, lepo prosimo, sporočite s povratnim sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si do ponedeljka, 29. julija 2024 do 10. ure.

V upanju na snidenje vas lepo pozdravljamo!

Spoštovani predstavniki medijev!

Tudi v poletnem času pripravljamo vrsto zanimivih dogodkov, ki jih lahko obiščete in o njih poročate.

Že danes popoldne ste vabljeni na dogodek projekta "e", ki bo potekal v Trenti z začetkom ob 18. uri. "e" je pobuda, ki je del uradnega programa GO 2025 Moja meja je tvoja meja/ll tuo confine ë il mio confine. Projekt se osredotoča na spodbujanje enotnejše Evrope; vodi ga kulturno društvo Vicino/Lontano s podporo Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica 2025 in Avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. Podrobnosti o poteku dogodka lahko preberete na tej povezavi: https://www.tnp.si/sl/dogodek/94/e.html

V petek, 19. julija 2024, ob 19. uri vabljeni v Info središče Čezmejnega območja Ekoregija Julijske Alpe, Dom Trenta, na odprtje razstave Kanin, spomin na starodavna podnebja. Razstava, katere kustosi so Renato R. Colucci, Andrea Securo in Sara Flego v sodelovanju z Naravnim parkom Julijsko Predgorje, je eden od rezultatov dogovora med upravo parka in Alpsko-jadranskim meteorološkim društvom o strokovno-znanstvenem in popularizacijskem sodelovanju na področju meteorologije, klimatologije in glaciologije. Več o razstavi lahko preberete tukaj: https://www.tnp.si/sl/dogodek/92/kanin-spomin-na-starodavna-podnebja-razstava.html

Vabljeni tudi, da se nam pridružite na vodenih pohodih po parkovnih poteh: V Tolminska korita se odpravljamo vsak ponedeljek v juliju in avgustu ob 13.00, v korita Mostnice vsak torek ob 10.00, po Soški poti pa vsak četrtek ob 9.00.

Brezplačno vodenje po Soški poti s Petrom Skobernetom ob 100-letnici podpisa zakupne pogodbe za prvo zavarovane območje v Sloveniji, Alpski varstveni park, bo 25. julija 2024. Pohodniki bodo krenili ob 9. uri izpred koče pri izviru Soče. Več o tem lahko preberete tukaj: https://www.tnp.si/sl/dogodek/95/voden-pohod-po-soski-poti-brezplacno.html

Sicer pa so v pripravi tudi druga brezplačna vodenja ob jubileju:
10. 8. 2024  Mangrtska pot
18. 8. 2024 Planina Trebiščina
31. 8. 2024 Pot Triglavske Bistrice
13. 9. Triglavska jezera

Več informacij o tem bo kmalu na voljo na naši spletni strani: https://www.tnp.si/sl/obisk-parka/dogajanja-v-parku/koledar/

Ob četrtkih ob 21. uri (11. julija ter 1. in 8. avgusta) vas vabimo v Kino pod Triglavom - brezplačni kino na prostem v vaškem središču v Stari Fužini. Spored si lahko ogledate tukaj: https://www.tnp.si/sl/dogodek/90/kino-pod-triglavom.html

Če bi se katerega od dogodkov radi udeležili, da boste o njem poročali v svojem mediju, nam to, lepo prosimo, sporočite s povratnim sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si. Ob napovedani prisotnosti vam bomo lažje omogočili čim boljše pogoje za pripravo prispevka, vam zagotovili sogovornike in vas založili z morebitnimi dodatnimi informacijami.

Veselimo se srečanja z vami in vas lepo pozdravljamo!

Razglašeno Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe

Na 36. zasedanju Mednarodnega koordinacijskega sveta Unescovega programa Človek in biosfera (MAB) v Agadirju (Maroko) je bilo danes razglašeno Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe. To združuje dve obstoječi biosferni območji – Biosferno območje Julijske Alpe na slovenski strani in italijansko Biosferno območje Julijske Alpe. S tem se bo še okrepilo dolgoletno sodelovanje med parkoma, upravljavcema obeh obstoječih biosfernih območij, ki presega državne meje.

Unescov program Človek in biosfera (MAB) šteje 759 biosfernih območij po vsem svetu, od tega je čezmejnih le 25. S tem programom se je Unesco zavezal k uresničevanju 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki biosferna območja spodbuja k ohranjanju narave, razvoju zelenega gospodarstva in ohranjanju lokalnih skupnosti ter podpiranju njihovega razvoja, da se območja v svojih temeljih zavzemajo za povezovanje in vključevanje različnih deležnikov za doseganja istih ciljev. Julijske Alpe so na obeh straneh meje že pridobile to pomembno priznanje (Slovenske Alpe leta 2003 in Italijanske Alpe leta 2019). Razglasitev čezmejnega biosfernega območja s preseganjem državno upravnih meja pa omogoča združitev obeh sedanjih biosfernih območij, ki skupaj obsegata skoraj 277.000 hektarjev površine.

Priprave so se začele pred letom in pol

Priprave na kandidaturo za omenjeno čezmejno biosferno območje so se začele z uvodnim srečanjem v Mojstrani decembra 2022. Obsežno kandidaturo sta pripravila upravljavca Triglavskega narodnega parka in italijanskega Naravnega parka Julijsko predgorje. Slovensko Ministrstvo za naravne vire in prostor jo je v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco in v dogovoru z italijanskim nacionalnim tehničnim odborom programa lansko jesen predalo sekretariatu Unescovega programa Človek in biosfera (MAB).

Svetovalni odbor Unescovega programa Človek in biosfera (MAB) je pri svoji odločitvi izpostavil naravne in kulturne značilnosti čezmejnega biosfernega območja ter opravljeno delo za vključitev različnih deležnikov na obeh straneh meje za sodelovanje in podporo kandidaturi. Z razglasitvijo želi spodbuditi oblasti obeh držav oziroma regij, da nadaljujejo s skupnimi ukrepi za prihodnjo razširitev čezmejnega biosfernega območja, ki izhajajo iz aktualnih tristranskih projektov med Italijo, Slovenijo in Avstrijo o ekološki povezanosti in skupni strategiji trajnostnega turizma, z namenom vključitve Naravnega parka Dobratsch v Avstriji kot dela razširjenega čezmejnega biosfernega območja.

Direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park dr. Tit Potočnik in predsednica Naravnega parka Julijsko Predgorje Annalisa Di Lenardo sta poudarila, da je to priznanje rezultat trdnega prijateljstva med skupnostmi Julijskih Alp in da bo vodilo k pomembnim izzivom, s katerimi se bodo združena območja lahko soočala.

Deležniki navdušili z 82 pismi podpore

Po začetnem srečanju v Mojstrani so priprave na oddajo kandidature obsegale med drugim tudi šest tematskih spletnih srečanj, v katerih so sodelovale institucije, združenja in podjetja iz različnih sektorjev, tako italijanskih kot slovenskih. Številni deležniki so izrazili razumevanje priložnosti, ki bi jih Julijske Alpe pridobile, če bi postale čezmejno biosferno območje. Kandidatura je bila deležna kar 82 pisem podpore deležnikov, ki so jih prijavitelji priložili k oddanemu dosjeju h kandidaturi.

Prispevek deležnikov je bil ključnega pomena za uspeh kandidature, predvsem pa za uresničitev trajnostnih ciljev, za katere si morajo prizadevati vsa biosferna območja v okviru Unescovega programa Človek in biosfera (MAB). To počnejo s svojim lokalnim prispevkom h globalnim izzivom in s tem, da so poskusni laboratoriji za dobre prakse na vseh področjih, ki zadevajo uravnotežen odnos med ekosistemi in skupnostmi ter konkretno delujejo v sedanjosti za izgradnjo spodbudne prihodnosti.

V prijavnem obrazcu, ki je bil poslan Unescu, so bila poudarjena predvidena področja sodelovanja med obema nacionalnima biosfernima območjema (ki bosta sicer obstajali še naprej). Pripravljen je tudi delovni načrt za predvideno Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe, v katerem je zbranih 49 konkretnih projektov, ki bi vključevali skupnost in lokalne deležnike na slovenski in na italijanski strani.

Slavnostno srečanje v Trenti po razglasitvi Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe

Triglavski narodni park skupaj z Naravnim parkom Julijsko predgorje pripravlja slavnostno srečanje po razglasitvi Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe, ki bo v petek, 2. avgusta 2024, za začetkom ob 11. uri v Info centru Čezmejnega območja Ekoregija Julijske Alpe Dom Trenta. Nanj ste vabljeni tudi predstavniki medijev.

S tem srečanjem želimo skupaj s partnerji in deležniki pozdraviti novo Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe in se zahvaliti vsem, ki so kakorkoli prispevali k njegovemu uresničenju.

Nadaljnje aktivnosti Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe lahko spremljate na spletni strani www.julianalps-mab.eu.

Na Belarjevih dnevih v Trenti tudi letos
v dveh dneh skoraj 800 otrok iz Slovenije in tujine

V Trenti so se danes začeli tradicionalni Belarjevi dnevi, animirani orientacijski pohod po Soški poti. V dveh dneh se bo po tej poti sprehodilo skoraj 800 učencev Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe in prijateljev iz drugih zavarovanih območij.

Podobno kot je bilo danes, bo tudi jutri v Trenti živahno. Tradicionalni Belarjevi dnevi ime nosijo po naravoslovcu, seizmologu in pobudniku ustanovitve Triglavskega narodnega parka Albinu Belarju. Letos mineva 160 let od njegovega rojstva. Obenem pa obeležujemo 100-letnico prvega zavarovanega območja, predhodnika Triglavskega narodnega parka, za katero je imel izjemne zasluge prav Albin Belar. 

Za nagrado jubilejna razglednica Triglavskega narodnega parka

Dogodek, ki ga vsako leto organizira Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP), je namenjen petošolcem osnovnih in podružničnih šol Biosfernega območja Julijske Alpe (tako z gorenjske kot s primorske strani), vsako leto pa povabimo tudi otroke iz narodnih in naravnih parkov sosednje Avstrije, Italije in Hrvaške; slednji so se letos odzvali povabilu in se nam pridružili. Skupine razdelimo na dva dneva, prav tako se na pot podajajo ob različnih urah, da na po poti ni pretirane gneče.   

Naravoslovni dan organiziramo v obliki orientacijskega pohoda od točke do točke, kjer udeleženci spoznavajo različne zanimivosti Triglavskega narodnega parka, kot so naravne in kulturne znamenitosti. Pri vsaki točki otroke pričakajo naši sodelavci, ki poskrbijo za zanimivo ter poučno animacijo. Vsaka skupina na točkah ob poti zbira žige. Ob koncu pohoda udeležence, kot je že v navadi, pri Informacijskem središču TNP Dom Trenta čaka trentarska malica, za zbrane žige pa letos vsi člani posamezne skupine prejmejo nagrado – spominsko razglednico, ki jo je JZ TNP izdal ob letošnji 100-letnici prvega zavarovanega območja.

Posebna točka o pomenu zelene infrastrukture

Tokratni Belarjevi naravoslovni dnevi se odvijajo pod okriljem projekta Fractal, ki ozavešča o pomenu zelene infrastrukture za podporo biodiverziteti in ohranitvi opraševalcev. Ena od točk pohoda tik pred njegovim zaključkom je zato namenjena tem temam. Tudi letos udeleženci Belarjevih dni med pohodom brezplačno obiščejo Alpski botanični vrt Julijana v Trenti, s katerim upravlja Prirodoslovni muzej Slovenije.

Belarjevi dnevi so običajno na sporedu v času evropskega dneva parkov. 24. maja leta 1909 je bilo namreč na Švedskem ustanovljenih prvih devet narodnih parkov v Evropi, kar je pomenilo začetek intenzivnejšega varovanja narave na tej celini. Tudi letošnji Belarjevi dnevi so bili predvideni v tem obdobju maja, vendar smo jih morali zaradi slabih vremenskih razmer prestaviti. Kot je že v navadi, tudi tokrat dogodek poteka brez plastike za enkratno uporabo.

O letošnjem jubileju

Zamisel o zavarovanju doline Triglavskih jezer je zrasla že v času pred 1. svetovno vojno. Idejni oče je bil Albin Belar, znanstvenik seizmolog, ki je spremljal potresno dejavnost. Udejanjena je bila med obema svetovnima vojnama – Alpski varstveni park, predhodnik Triglavskega narodnega parka, je bil ustanovljen leta 1924. Po drugi svetovni vojni, leta 1961, je bil sprejet prvi zakon o Triglavskem narodnem parku, ki je trajno zavaroval Dolino Triglavskih jezer. Dvajset let pozneje je bilo to do takrat precej majhno območje doline razširjeno v veliki Triglavski narodni park, kot ga poznamo danes.

Več o letošnjem obeleževanju 100-letnice prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju lahko preberete na naši spletni strani na tej povezavi: https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/posebni-dogodki/100-letnica/

Koledar prireditev ob 100-letnici lahko prelistate s klikom na to povezavo: https://www.tnp.si/media/4449/tnp_koledar_2024.pdf

Poziv k odgovornemu obisku Triglavskega narodnega parka
in uporabi javnih prevozov v letošnji poletni sezoni 

Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) v letošnji poletni sezoni nadaljuje z usmerjanjem obiska in spodbujanjem uporabe javnih prevozov v Biosfernem območju Julijske Alpe, ki jih tudi sofinancira. Ob tem opozarja na odgovorno obiskovanje edinega narodnega parka v Sloveniji.

Kot je na novinarski konferenci Občine in Turizma Bohinj danes povedala vodja Informacijsko izobraževalne službe v JZ TNP Majda Odar, se različnim načinom usmerjanja obiska (vodeni izleti, obveščanje in informiranje naravovarstvenih nadzornikov, informacije v informacijskih središčih, v novičniku, preko medijev, na spletu, v aplikacijah,… ) v JZ TNP letos poskusno pridružuje novost – sprotno spremljanje obiska na območju Triglavskega narodnega parka. Obiskovalci po novem lahko na spletni strani https://www.tnp.si/sl/podrocja-dela/projekti-in-raziskave/spremljanje-obiska/ spremljajo, koliko prehodov štejejo števci obiska na različnih lokacijah po parku (območje Triglava in Doline Triglavskih jezer, osrednje naravne znamenitosti ter poti v alpskih dolinah). Deset števcev pošilja podatke enkrat dnevno, tako da je možno za en dan nazaj (ali za dlje v preteklost) preveriti, koliko obiskovalcev je obiskalo določeno točko v parku. Podatki z ostalih devetih števcev se osvežujejo takrat, ko so s števca ročno pobrani. Gre za pilotno aktivnost, ki predstavlja inovativen pristop spremljanja obiska v mednarodnem alpskem prostoru.

Podobno kot v preteklih letih je JZ TNP letos spomladi objavil povabilo k oddaji vlog za izvajanje trajnostnih javnih prevozov na območju Triglavskega narodnega parka. Sofinanciranje prevozov s strani JZ TNP so si v skupnem znesku 55.600 evrov zagotovile Občina Bohinj (v višini 23.650,47 evrov za prevoze na relaciji Bohinjska Bistrica (Jereka) – Pokljuka – Bohinjska Bistrica), Občina Bled (v višini 10.794,88 evrov za prevoze na relaciji Bled – Pokljuka – Bled) in Občina Kranjska Gora (v višini 21.154,65 evrov na relaciji Mojstrana – Vrata – Mojstrana).

Tako domačinom kot obiskovalcem bodo na voljo tudi prevozi z električnimi kombi vozili, ki jih je JZ TNP letošnjo pomlad v brezplačno uporabo predal petim parkovnim lokalnim skupnostim. Občina Tolmin bo izvajala prevoze na relaciji Tolmin - Tolminska korita in Tolmin – Javorca (predvidoma po 20. 7.); Občina Kobarid na relacijah Kobarid proti planini Kuhinja, Robidišču, Kolovratu, Drežniškim Ravnam in Robiču; Občina Kranjska Gora na relaciji Mojstrana – Vrata; v Občini Bohinj bodo prevozi z e-kombijem na Uskovnico in na Soriško planino na voljo na klic, prevoze pa bo izvajala tudi Občina Bovec. Vse podrobnosti bodo ob začetku izvajanja na voljo na spletnih straneh omenjenih občin oziroma destinacij.

Pred začetkom poletne sezone pa v JZ TNP opozarjamo tudi na odgovorno obiskovanje Triglavskega narodnega parka, kar je še posebej v ospredju v letošnjem letu, ko obeležujemo 100-letnico ustanovitve prvega zavarovanega območja. Med najpogostejšimi kršitvami v poletnem času so kopanje v visokogorskih jezerih in vodotokih, kampiranje v naravi na mestih, ki temu niso namenjena ter parkiranje in vožnja v naravnem okolju. Naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka boso obiskovalce informirali in opozarjali na ustrezno ravnanje oziroma izrekali globe za prekrške. Najpogosteje bodo prisotni na tistih točkah, kjer so doslej zaznali največ kršitev oziroma kjer bo njihova prisotnost najbolj potrebna. Pravila obnašanja v Triglavskem narodnem parku so prikazana na terenu na informacijskih tablah, v publikacijah za obiskovalce in na naši spletni strani: https://www.tnp.si/sl/obisk-parka/informacije-za-obiskovalce/pravila-obnasanja/

Spoštovani predstavniki medijev!

V prihodnjih dneh v Javnem zavodu Triglavski narodni park (JZ TNP) ponovno pripravljamo,  soorganiziramo oziroma gostimo dogodke, ki bodo potekali na različnih lokacijah v Triglavskem narodnem parku in v njegovi okolici. Vabimo vas, da jih obiščete in o njih poročate.

Že jutri, v torek, 18. junija 2024, se bo ob 9. uri v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini začela novinarska konferenca Občine in Turizma Bohinj o novostih v letošnji poletni turistični sezoni. Novosti za območje Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe bo predstavila Majda Odar, vodja informacijsko izobraževalne službe v JZ TNP.

Člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica se od danes do srede, 19. junija 2024, udeležujejo likovne delavnice, ki poteka v okviru programa rehabilitacije v Trenti. S peskom in drugimi materiali ustvarjajo pod mentorstvom diplomirane slikarke Stanke Golob in akademske slikarke Jane Dolenc. S temo Triglavska jezera so se spomnili ter na poseben način počastili 100-letnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka., s čimer želijo člani MDSS Nova Gorica poudariti pomen naših naravnih lepot ter spodbuditi k razmisleku o ohranjanju okolja za prihodnje rodove. Odprtje prve razstave nastalih del bo v Zeleni hiši v Kobaridu, v sredo, 19. junija 2024 ob 18. uri. Razstava bo na ogled do 19. julija 2024. Več o tem lahko preberete na tej povezavi: https://www.tnp.si/sl/dogodek/89/tipna-triglavska-jezera-razstava-del-udelezencev-likovne-delavnice-trenta-2024.html

V sredo, 19. junija 2024, vas vabimo, da se nam v Trenti pridružite ob 12. uri pred Informacijskim središčem TNP Dom Trenta, kjer se lahko po končanem pohodu pogovorite s šolarji, udeleženci Belarjevih dnevov. V dveh dneh bo Triglavski narodni park na vsakoletnih naravoslovnih dnevih spoznavalo kar okoli 800 petošolcev iz Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe ter iz sosednjih Italije, Avstrije in Hrvaške.

Na brezplačni vodeni pohod po Pokljuški soteski vas vabimo v soboto, 22. junija 2024 ob 9. uri. Zborno mesto je parkirišče pred Osnovno šolo Gorje. Več o tem lahko preberete na tej povezavi: https://www.tnp.si/sl/dogodek/82/voden-pohod-po-pokljuski-soteski-.html

Z vodnikom po Tolminskih koritih pa se lahko odpravite vsak ponedeljek od 3. julija do 26. avgusta 2024. Zbor je vsakokrat ob 13. uri na parkirišču ob vstopni točki v Tolminska korita v Zatolminu. Več o tem lahko preberete tukaj: https://www.tnp.si/sl/dogodek/86/z-vodnikom-po-tolminskih-koritih.html

Če bi se katerega od dogodkov radi udeležili, da boste o njem poročali v svojem mediju, nam to, lepo prosimo, sporočite s povratnim sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si. Ob napovedani prisotnosti vam bomo lažje omogočili čim boljše pogoje za pripravo prispevka, vam zagotovili sogovornike in vas založili z morebitnimi dodatnimi informacijami. 

Veselimo se vašega obiska in vas lepo pozdravljamo!

Spoštovani predstavniki medijev!

Po tem ko smo tradicionalne Belarjeve naravoslovne dneve, predvidene za konec maja, prestavili, jih zdaj ponovno napovedujemo. Prihodnji teden v Trento vendarle prihaja okoli 800 petošolcev. Belarjevi dnevi bodo potekali v sredo in v četrtek, 19. in 20. junija 2024.

V sredo, 19. junija 2024, vas vabimo, da se nam v Trenti pridružite ob 12. uri pred Informacijskim središčem TNP Dom Trenta.

Tja se bodo v tistem času začeli vračati udeleženci. Tam bodo tudi naši sodelavci, ki bodo na voljo za izjave, med njimi Mojca Pintar, vodja Belarjevih dni in vodja okoljske vzgoje v Javnem zavodu Triglavski narodni park. Pogovorili se boste lahko tudi z učitelji in učenci, udeleženci Belarjevih dni, in ostalimi prisotnimi, ki bodo pomagali pri izvedbi.

Tradicionalni Belarjevi dnevi ime nosijo po naravoslovcu, seizmologu in pobudniku ustanovitve Triglavskega narodnega parka Albinu Belarju. Letos mineva 160 let od njegovega rojstva. Obenem pa obeležujemo 100-letnico prvega zavarovanega območja, predhodnika Triglavskega narodnega parka, za katero je imel izjemne zasluge prav Albin Belar. 

Dogodek, ki ga vsako leto organizira Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP), je namenjen petošolcem osnovnih in podružničnih šol Biosfernega območja Julijske Alpe (tako z gorenjske kot s primorske strani) ter skupinam otrok iz narodnih in naravnih parkov sosednje Avstrije, Italije in Hrvaške. Na vmesnih točkah pohoda spoznavajo naravne in kulturne znamenitosti okolja. Ob koncu pohoda pa udeležence, kot je že v navadi, pri Informacijskem središču TNP Dom Trenta čaka še trentarska malica.

Svojo prisotnost, lepo prosimo, potrdite s povratnim sporočilom na ta naslov (petra.mlakar@tnp.gov.si) čim prej, najpozneje do torka, 18. junija 2024, do 10. ure. Če se želite poučnemu naravoslovnemu dnevu priključiti na kateri od tematskih točk (Kugyjev spomenik, Mlinarica, cerkev in fužine, Alpski botanični vrt Juliana,…), nam tudi to, lepo prosimo, sporočite, da vam zagotovimo organizacijsko in vsebinsko podporo ter ustrezne sogovornike. 

Kot je že v navadi, bo dogodek potekal brez plastike za enkratno uporabo. Sicer pa bodo tokratni Belarjevi naravoslovni dnevi potekali pod okriljem projekta Fractal, ki ozavešča o pomenu zelene infrastrukture za podporo biodiverziteti in ohranitvi opraševalcev. Fractalovo poučno točko boste lahko spoznali pred Informacijskim središčem TNP Dom Trenta.

Veseli bomo vašega obiska.

Lepo vas pozdravljamo!

Danes je v Bohinju potekal slavnostni podpis sporazuma o pobratenju Triglavskega narodnega parka in Narodnega parka Berchtesgaden iz Nemčije. Sporazum sta podpisala direktorja obeh upravljavcev parkov – dr. Tit Potočnik in dr. Roland Baier.

Slavnostni podpis sporazuma o pobratenju, ki sta ga podpisala direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) dr. Tit Potočnik in direktor Narodnega parka Berchtesgaden iz Nemčije dr. Roland Baier, je danes popoldne potekal v Centru Triglavskega narodnega parka Bohinj v Stari Fužini v občini Bohinj. Sodelovanje med parkoma, ki sicer že poteka, a doslej še ni bilo formalizirano, bo obsegalo področja upravljanja zavarovanih območij, raziskav, ohranjanja virov in izobraževanja. Sporazum o pobratenju je podpisan za obdobje petih let z možnostjo podaljšanja.

Namen vzpostavitve partnerstva v obliki »pobratenja parkov« je spodbujanje mednarodnega sodelovanja in zagotavljanje podpore v vzajemno korist obeh parkov ter za obogatitev izkušenj in možnosti usposabljanja osebja prek projektov mednarodnega sodelovanja. Pobratenje parkoma omogoča prednosti, ki jih v sodelovanju prinaša izmenjava izkušenj in pristopov, vključno s prizadevanji za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, regionalnimi in lokalnimi gospodarstvi, skupinami prijateljev parka in partnerskimi organizacijami. To je zlasti mogoče doseči z izmenjavo vodstvenih in strokovnih znanj, informacij, podatkov, tehnologij, usposabljanj ter izkušenj.

Podpisnika sporazuma o pobratenju: Parka sta si zelo podobna

Direktor JZ TNP dr. Tit Potočnik je po podpisu povedal: »Tako kot je  Triglavski narodni park eden od 13 parkov v Alpah, enako velja za Narodni park Berchtesgaden v Nemčiji, s katerim se povezujemo. Oba sta gorska parka in imata podobne izzive, zato je izmenjava izkušenj in dobrih praks dobrodošla. Oba parka sta tudi ustanovna člana organizacije Alparc, mreže zavarovanih območij v Alpah. Ideja o formaliziranju sodelovanja se je porodila lani. Že zdaj pa je jasno, da to ne bo samo sodelovanje na papirju, ampak tudi v praksi. Že to jesen bodo Narodni park Berchtesgaden obiskali učitelji iz Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe; nemški park se bo predstavljal na naslednjem sejmu Alpe Adria, pred kratkim pa sta bila potrjena tudi dva mednarodna projekta, v katerih sta oba parka partnerja.«  

Direktor Narodnega parka Berchtesgaden dr. Roland Baier je ob podpisu dejal: »Veseli smo pobude Triglavskega narodnega parka, da nadgradimo sodelovanje. Prav tako smo veseli, da je naše pobratenje del 100-letnice ustanovitve predhodnika Triglavskega narodnega parka in Mednarodnega festivala alpskega cvetja. Naš park bo kmalu praznoval 50-letnico, prvo zavarovanje na njegovem območju pa je precej starejše. Prepričan sem, da dobro partnerstvo potrebuje podobnosti in razlike in parka imata oboje.« Enako kot Triglavski narodni park predstavlja srce Biosfernega območja Julijske Alpe, velja tudi za omenjeni nemški narodni park, ki je del širšega Biosfernega območja Berchtesgaden.

Zadovoljstvo ob podpisu pobratenja med parkoma sta izrazila tudi župan Občine Bohinj Jože Sodja ter direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe Klemen Langus. Kot sta povedala, se namreč Občina Bohinj lahko pohvali z dolgoletnim partnerstvom z občino Ramsau pri Berchtesgadnu, ladjici, ki plujeta po Bohinjskem jezeru, pa sta včasih pluli po Kraljevem jezeru (Königsee). Dolgoletno povezanost obeh parkov pa je predstavil nekdanji dolgoletni direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park Janez Bizjak. 

Pismo o nameri o sodelovanju med parkoma sta direktorja parkov podpisala že marca letos na turističnem sejmu ITB Berlin. Nemški gost pa si je pred današnjim podpisom sporazuma ogledal Bohinj in s tem del Triglavskega narodnega parka med plovbo po Bohinjskem jezeru s panoramsko ladjico in ob obisku smučišča Vogel s krožno kabinsko žičnico.  

Za Triglavski narodni park je to drugo letošnje pobratenje

Narodni park Berchtesgaden je edini nemški narodni park v Alpah. Odlok o narodnem parku je bil sprejet 18. julija 1978. Biosferno območje Berchtesgaden je bilo na Unescov seznam biosfernih območjih v programu Človek in biosfera vključeno leta 1990. Po površini park meri 20.808 hektarov (Triglavski narodni park obsega 83.982 hektarov), njegova najvišja točka je gora Watzmann z nadmorsko višino 2.713 m.

Triglavski narodni park se je v letošnjem letu že pobratil z narodnim parkom Valley of Flowers iz Indije, lani pa s francoskim Narodnim parkom Mercantour. Javni zavod Triglavski narodni park je tudi v preteklosti vzpostavil številna mednarodna partnerstva (pogodbe ali listine) s parki v tujini: z Naravnim parkom Taunus (Nemčija), Narodnim parkom Snowdonia (Wales), tripartitni sporazum z narodnima parkoma Visoke Ture/Hohe Tauern (Avstrija) in Les Ecrins (Francija), dogovor o pobratenju z Narodnim parkom Crater Lake (ZDA) in dogovor o pobratenju z Naravnim rezervatom Kronotski (Kamčatka, Rusija).

Spoštovani!

V sklopu predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji 2023–2024 bosta v Kranjski Gori od 12. do 14. junija 2024 potekala dva mednarodna dogodka: Konferenca o alpski biotski raznovrstnosti in Forum Alpinum 2024, pod skupnim naslovom Skupaj za Alpe: ohraniti, povezati in obnoviti. Konferenco o alpski biotski raznovrstnosti organizira slovensko predsedstvo Alpski konvenciji v sodelovanju s Stalnim sekretariatom Alpske konvencije, Alpski forum 2024 pa International Scientific Committee on Research in the Alps (ISCAR) v sodelovanju z ZRC SAZU, SAZU, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Javnim zavodom Triglavski narodni park.

Dogodka bosta zbrala strokovnjake, raziskovalce, oblikovalce politik in predstavnike civilne družbe iz vseh alpskih regij ter omogočala dialog med znanstveno srenjo in oblikovalci politik. Letošnji Alpski forum bo potekal pod geslom “Alpe – pribežališče za bio- in geodiverziteto?”, s poudarkom na vročih točkah bio- in geodiverzitete, njihovem proučevanju in upravljanju, izpostavil bo občutljive oblike rabe površja in njihov vpliv na eko- in biodiverziteto ter ocenil učinkovitost ukrepov za zaščito obojega na nacionalni in mednacionalni ravni.

Dogodka bosta potekala v angleškem jeziku. Namenjena sta razpravam o možnostih, da bi s skupnim pristopom v Alpah naslovili globalne in EU cilje na področju biotske raznovrstnosti, o izzivih s katerimi se pri tem srečujemo ter najnovejšim znanstvenim spoznanjem o biotski in geo-diverziteti v Alpah. Zaključki bodo uporabljeni pri dopolnitvi kratkega poročila o skupnih ukrepih za biotsko raznovrstnost v okviru Alpske konvencije s priporočili za prihodnje korake na tem področju.

Uvodno dogajanje se bo odvijalo že 11. junija 2024 ob 20:30 na Trgu pred cerkvijo v Kranjski Gori, kamor ste vabljeni na brezplačno projekcijo prvega slovenskega nemega celovečernega filma V kraljestvu Zlatoroga ob živi izvedbi glasbene partiture Andreja Goričarja. Več o tem lahko preberete na tej povezavi: https://www.tnp.si/sl/dogodek/78/v-kraljstvu-zlatoroga-prvi-slovenski-nemi-celovecerni-film.html

Podrobnejši spored razprav, okroglih miz in drugih prireditev, ki bodo potekale v kranjskogorskem hotelu Ramada, lahko vidite na tej povezavi: https://forumalpinum.org/program/. Sicer pa je sreda, 12. junija, posvečena konferenci o alpski biodiverziteti, ki jo bo vodilo slovensko predsedstvo Alpske konvencije. V četrtek, 13. junija, bo potekala znanstvena konferenca pod vodstvom ISCAR, kjer se bodo sodelujoči dotaknili več naborov tem. Spregovorili bodo o vlogi znanosti danes, o pomembnosti ohranjanja bio- in geodiverzitete za preživetje ogroženega risa (kar bo predstavila Špela Čonč, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), o alpskih pašnikih in vplivih, ki jih ima nanje prekomerni turizem v alpskih regijah, o novih tehnologijah (daljinsko zaznavanje ipd.), odnosu med biodiverziteto in kulturo ter odnosu med geodiverziteto in pitno vodo ... Za konec, 14. junija, se bodo udeleženci foruma odpravili na eno od dveh ekskurzij, ki so ju zanje pripravili organizatorji: prva, krajša, jih bo po popeljala po dolini Radovne, na drug, celodnevni, si bodo ogledali dolino Soče in Posočje.

Če bi se dogodka radi udeležili, da bi o njem poročali ali pripravili pogovor s katerim od izvedencev, to sporočite s povratnim sporočilom na ta naslov ali se oglasite predstavnikom soorganizatorjev.

Lepo vas pozdravljamo!

Spoštovani predstavniki medijev!

V prihodnjih dneh v Javnem zavodu Triglavski narodni park (JZ TNP) ponovno pripravljamo,  soorganiziramo oziroma gostimo dogodke, ki bodo potekali na različnih lokacijah v Triglavskem narodnem parku in v njegovi okolici. Vabimo vas, da jih obiščete in o njih poročate.

Že jutri, v sredo, 5. junija 2024, ob 20. uri, vas vabimo v Infocenter Triglavska roža na Bled na odprtje razstave in projekcijo večkrat nagrajenega animiranega filma Zlatorog. S tem dogodkom bomo tudi na Bledu obeležili 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka. Mlada ustvarjalca Lea Vučko (scenarij, režija, animacija) in Damir Grbanović (montaža, produkcija) sta ustvarila lep in uspešen, mednarodno nagrajeni animirani film Legenda o Zlatorogu, ki še naprej žanje lovorike na festivalih po vsem svetu. Več o filmu in o razstavi lahko preberete tukaj:  https://www.tnp.si/sl/dogodek/74/zlatorog-odprtje-razstave-in-projekcija-veckrat-nagrajenega-animiranega-filma.html

V četrtek, 6. junija 2024, lahko ob 19:30 v Zoisovi graščini na Gorjušah prisluhnete predavanju našega sodelavca Aleša Zdešarja, vodje oddelka za prostor v strokovni službi Javnega zavoda Triglavski narodni park, geologa in ljubiteljskega fotografa, o vlogi naravoslovne fotografije pri ozaveščanju in varstvu narave našega edinega narodnega parka v Sloveniji. Po predavanju bo sledil nastop moškega pevskega zbora Franc Urbanc pod vodstvom Franke Pavić – Sodja. Tudi ta dogodek sodi v  obeleževanje letošnje 100-letnice. Več o dogodku lahko izveste tukaj: https://www.tnp.si/sl/dogodek/75/pomen-naravoslovne-fotografije-za-varstvo-triglavskega-narodnega-parka-in-nastop-moskega-pevskega-zbora-franc-urbanc.html

V petek, 7. junija 2024, ob 20. uri vabljeni v Kulturni dom Stara Fužina v Bohinju na odprtje razstave Constructive Alps in pogovor z zakoncema Karničar s Šenkove domačije na Jezerskem. Arhitekturni natečaj Costructive Alps nagrajuje trajnostno gradnjo in prenovo na območju Alpske konvencije. Šenkova domačija na Zgornjem Jezerskem je dobitnica posebnega priznanja zadnjega natečaja. Med nominiranimi projekt za nagrado sta bila tudi dva iz Bohinja. Sogovornica bo tudi članica mednarodne žirije arhitektka Maruša Zorec. Razstavo bo odprla in jo v kontekst Alpske konvencije umestila Alenka Smerkolj, generalna sekretarka Alpske konvencije, Blanka Bartol pa bo spregovorila o njeni povezanosti s prioritetami slovenskega predsedovanja. Več o dogodku si lahko preberete tukaj: https://www.tnp.si/sl/dogodek/79/constructive-alps-odprtje-razstave-in-pogovor-z-zakoncema-karnicar-s-senkove-domacije-na-jezerskem.html

Prvi slovenski nemi celovečerni film z naslovom V kraljestvu zlatoroga bo na sporedu v petek, 7. junija 2024, ob 20. uri v Kinogledališču Tolmin in v torek, 11. junija 2024 ob 20:30 na Trgu pred cerkvijo v Kranjski Gori. Tudi ta dva dogodka sta del obeleževanja 100-letnice. Projekcijo prvega slovenskega nemega celovečernega filma iz leta 1931 bo potekala ob živi izvedbi glasbene partiture Andreja Goričarja. Več o dogodku v Tolminu lahko preberete tukaj:
https://www.tnp.si/sl/dogodek/77/v-kraljstvu-zlatoroga-prvi-slovenski-nemi-celovecerni-film.html

V Kranjski Gori bo brezplačna projekcija prvega slovenskega nemega celovečernega filma del slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji in uvodni dogodek v Forum Alpinum 2024. Več o dogodku v Kranjski Gori lahko preberete na tej povezavi: https://www.tnp.si/sl/dogodek/78/v-kraljstvu-zlatoroga-prvi-slovenski-nemi-celovecerni-film.html

V soboto, 8. junija 2024, ob 18. uri pa se nam lahko pridružite v Infocentru TNP Bohinj v Stari Fužini v Bohinju, kjer bo potekal dogodek s slavnostnim podpisom sporazuma o pobratenju med Triglavskim narodnim parkom in Narodnim parkom Berctesgaden iz Nemčije. Najprej boste lahko prisluhnili predstavitvi obeh parkov, ki sta si med seboj zelo podobna in se soočata z enakimi izzivi, sledil pa bo še slavnostni podpis.

Če bi se katerega od dogodkov radi udeležili, da boste o njem poročali v svojem mediju, nam to, lepo prosimo, sporočite s povratnim sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si. Ob napovedani prisotnosti vam bomo lažje omogočili čim boljše pogoje za pripravo prispevka, vam zagotovili sogovornike in vas založili z morebitnimi dodatnimi informacijami.  

Veselimo se vašega obiska in vas lepo pozdravljamo!

Varstvo je obstoj, je bilo glavno sporočilo današnje osrednje prireditve obeleževanja 100-letnice podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka, ki je potekla v Trenti. Udeležili so se je številni domači in tuji gostje ter prebivalci Triglavskega narodnega parka in okolice.

V letu 2024 v Triglavskem narodnem parku, na območju Julijskih Alp in v celotnem slovenskem naravovarstvu obeležujemo 100-letnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka in prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju. Geslo obeleževanja 100-letnice se glasi: Varstvo je obstoj.

Obeleževanje jubileja poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar, ki je bila tudi osrednja govorka na prireditvi. Kot je povedala, je to praznik vseh tistih, ki tu živijo in delajo in so najbolj zaslužni za ohranjanje naravnega okolja, izjemne biotske pestrosti ter bogate kulturne dediščine v parku; je praznik celotnega slovenskega naravovarstva in je pomemben dan za vse Slovenke in Slovence. »Triglavski narodni park je, lahko rečem, živi muzej naravne in kulturne dediščine, vendar s to posebnostjo, da v tem muzeju na prostem živite tudi ljudje. Glavni izziv našega časa so podnebne spremembe in te so žal najbolj prisotne prav v gorskem svetu, k obsegu škode pa svoje dodamo tudi ljudje. Temu se zoperstavljate z umnim upravljanjem parka v tesnem sodelovanju z lokalno skupnostjo, tako z določanjem nosilnih zmogljivosti, omejevanjem prometa v alpskih dolinah in na prelazih, uvedbo mirnih območij in obnovo grbinastih suhih travnikov. Zavedam se, da se morate prebivalci prilagajati omejitvam posebnega režima v zavarovanem območju in da to ni vedno lahko. Hkrati pa ste s sodelovanjem in pametnimi usmeritvami dosegli, da je življenje v parku tudi priložnost s svojimi prednostmi,« je med drugim izpostavila predsednica republike.

»Prvih 100 let naravovarstva v Republiki Sloveniji je uspešno za nami. Brez sodelovanja in podpore različnih deležnikov za doseganje vseh ciljev zagotovo ne bi šlo, prav tako je za doseganje ciljev z izmenjavo izkušenj in dobrih praks ter izobraževanj pomembno tudi mednarodno sodelovanje,« je v svojem nagovoru poudaril direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) dr. Tit Potočnik in ob ostalih udeležencih pozdravil tudi vse prebivalke in prebivalce parka. »Prav oni so tisti, ki skrbijo za park ter se soočajo z vsakodnevnimi izzivi življenja v parku, med drugim pa tudi vse bolj prepoznavajo prednosti življenja v parku,« je dodal. »S prepoznavo skupnih ciljev in nadaljnjim medsebojnim sodelovanjem na vseh ravneh verjamem, da nam bo uspelo tudi v prihodnje uresničevati vse zadane naloge. Glede na vse okoliščine in razvoj parka naj bo v okviru iskanja ravnovesja med človekom in naravo slogan za naslednji 100 let – varstvo in trajnostni razvoj,« je zaključil.

O aktualnih izzivih, zavezanosti k varstvu narave, vzdržnemu razvoju,…

Državna sekretarka za odnose z Državnim zborom v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper je dejala, da se ob današnjem praznovanju težko otresemo občutja vznesenega ponosa, ker smo Slovenci že tako zelo zgodaj spoznali pomen varstva narave in s tem hkrati izkazali naše globoko spoštovanje do naravnega. »Današnja slovesnost predstavlja tudi praznik celotnega varstva narave v Sloveniji. Praznik je dokaz naše zavezanosti k vzdržnemu razvoju ob ohranjanju naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti,« je poudarila in dodala, da je trajnostni razvoj zavarovanih območij v Sloveniji ključen za ohranjanje naravne in kulturne dediščine države. Vključuje uravnoteženje prizadevanj za ohranjanje narave in potreb lokalnih skupnosti kot tudi spodbujanje odgovornih praks turizma. Različne pobude in politike so vzpostavljene za zagotavljanje dolgoročne zaščite in trajnostne rabe teh območij, s ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti, ekosistemskih storitev in splošne kakovosti okolja. »Prihodnost zelenega dogovora ne bo mogla mimo dejstva, da smo v trojni globalni krizi – podnebni, biodiverzitetni in krizi onesnaževanja – in da bomo aktivnosti v vseh sektorjih morali prilagoditi, če želimo povečati našo podnebno odpornost in tudi naslednjim generacijam zapustiti ohranjeno naravo,« je še poudarila.

Generalna sekretarka Alpske konvencije Alenka Smerkolj pa je opozorila, da sta povezovanje in usklajeno sodelovanje najrazličnejših akterjev ključ do uspešnega spopadanja z današnjimi izzivi v gorskem svetu. »Mnogi izmed njih – kot sta podnebna kriza in kriza biotske raznovrstnosti ter vse večji konflikti v rabi prostora – se najbolj očitno kažejo ravno v tem prostoru. V tem kontekstu Triglavski narodni park opravlja neprecenljivo delo varstva naravne in kulturne dediščine, trajnostnega razvoja in izobraževanja. Vaše aktivnosti se skladajo z vsemi tremi trenutnimi prednostnimi področji Alpske konvencije ter aktualnega slovenskega predsedovanja – biotsko raznovrstnostjo, podnebnimi ukrepi ter kakovostjo življenja. Poleg tega pa o pomenu svojih aktivnosti ozaveščate različne javnosti ter obiskovalcem in obiskovalkam na terenu in izkustveno približate naše skupne temeljne cilje,« je povedala. Slovenija  predsedovanje Alpski konvenciji vodi pod sloganom »Kakovostno življenje v Alpah za vse«, s čimer naslavlja tako alpske gorske skupnosti in njihovo prihodnost kot tudi alpsko biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost ter obvladovanje izzivov podnebnih sprememb, ki vplivajo na kakovost življenja vseh živih bitij.

Sodelujoči na prireditvi iz različnih delov Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe

Prireditev so s kulturnim programom popestrili številni nastopajoči in ostali sodelujoči iz različnih delov Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe. S svojim prispevkom izkazujejo povezanost, ki v naravi ne pozna meja. Med udeleženci prireditve so bili veleposlaniki in predstavniki veleposlaništev v Sloveniji, poslanca Državnega zbora Republike Slovenije mag. Alma Intihar z Gorenjske in Uroš Brežan s severne Primorske, predstavniki domačih in tujih zavarovanih območij, ki tesno sodelujejo s Triglavskim narodnim parkom in organizacij, katerih član je Triglavski narodni park, predstavniki Slovenske nacionalne komisije za Unesco, župani in predstavniki občin Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe, predstavniki naravovarstvenih in kulturnovarstvenih organizacij, zavodov za turizem, izobraževalnih ustanov, mnogi prebivalci Triglavskega narodnega parka in drugi.

Ob osrednji prireditvi so se na stojnicah predstavili nosilci Znaka kakovosti Triglavskega narodnega parka, Skupnost šol Biosfernega območja Julijske Alpe, Mladi nadzornik, Biosferna območja Slovenije in Skupnost naravnih parkov Slovenije, Skupnost Julijske Alpe in Čezmejno območje Ekoregija Julijske Alpe.

Obeleževanje 100-letnice ustanovitve Alpskega varstvenega parka sicer poteka že vse leto in se s številnimi prireditvami v organizaciji JZ TNP in drugih nadaljuje. Več o dogajanju, ki je pred stotimi leti pospremilo prvo zavarovanje, lahko preberete na posebnem zavihku na spletni strani Triglavskega narodnega parka (https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/posebni-dogodki/100-letnica/), koledar prireditev pa je na voljo na tej povezavi: https://www.tnp.si/media/4449/tnp_koledar_2024.pdf

Pred osrednjo prireditvijo je bila prav tako v Trenti napovedana 14. seja sveta Javnega zavoda Triglavski narodni park. Svet zavoda ni bil sklepčen, zato so se prisotni svetniki seznanili z gradivom, odločanje pa bo potekalo na naslednji seji.

Spoštovani predstavniki medijev!

Sporočamo vam, da bomo ne glede na vremensko napoved jutrišnji osrednji dogodek obeleževanja 100-letnice ustanovitve Alpskega varstvenega parka v Trenti z začetkom ob 17. uri (slovesnost se začne ob 18. uri) izvedli, in sicer v notranjih prostorih Informacijsko izobraževalnega središča Dom Trenta. Podrobnosti in pomembne informacije za medije, povezane s slovesnostjo, najdete spodaj.

NOVO: Pred osrednjim dogodkom bo prav tako v Trenti (z začetkom ob 14. uri) predvidoma potekala 14. seja sveta zavoda. Vabilo z dnevnim redom je v priponki.  

Novinarje, ki boste spremljali jutrišnje dogodke,  vljudno prosimo, da nam to sporočite s povratnim sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si, če se doslej še niste prijavili preko prijavnega obrazca.

Ob tem vas dan po slovesnosti, v soboto, 1. junija 2024, vabimo še na odprtje nove zanke Pohodniške poti Juliana v Breginjski kot. Zbor je na parkirišču pri Robiču ob 9. uri.  Več o tem lahko preberete tukaj: https://www.tnp.si/sl/dogodek/83/odprtje-pohodniske-poti-juliana-skozi-breginjski-kot.html.

Več o ostalih dogodkih v Triglavskem narodnem parku v prihodnjih dneh lahko preberete tukaj: https://www.tnp.si/sl/obisk-parka/dogajanja-v-parku/koledar/

Veselimo se srečanja z vami in vas lepo pozdravljamo!

**********

POSREDOVANO SPOROČILO:

Spoštovani predstavniki medijev!

S spodnjim vabilom vas vabimo na osrednji dogodek obeleževanja 100-letnice podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju in predhodnika Triglavskega narodnega parka. Pod vabilo dodajamo še nekaj pomembnih informacij za medije.

POMEMBNE INFORMACIJE ZA MEDIJE

Novinarje, ki boste spremljali prireditev, vljudno prosimo, da nam to sporočite (s prijavo preko obrazca na zgornji povezavi ali s povratnim sporočilom na ta naslov).

Prireditev bo potekala v dveh delih. V prvem delu od 17. ure dalje je predviden prihod udeležencev, sproščeno druženje in medsebojno spoznavanje ob tržnici deležnikov in ponudnikov Biosfernega območja Julijske Alpe. Slovesnost z nastopi domačih ustvarjalcev in govori se bo začela ob 18. uri in bo trajala približno eno uro.

Na osrednjem delu prireditve ob 18. uri bodo govorci:

• direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park dr. Tit Potočnik,
• predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar,
• minister za naravne vire in prostor Jože Novak in
• generalna sekretarka Alpske konvencije Alenka Smerkolj.

V tem delu prireditve bo novinarjem omogočeno neposredno snemanje zvoka iz sistema ozvočenja.

Udeležbo na prireditvi so med drugim potrdili:

• predstavniki tujih veleposlaništev v Sloveniji,
• delegacija iz pobratenega Narodnega parka Crater Lake iz Združenih držav Amerike (vodstvo in strokovna ekipa za vzdrževanje poti, ki popravlja pot skozi Pokljuško sotesko in Soško pot),
• predstavniki Naravnega parka Taunus iz Nemčije, prvega pobratenega parka s Triglavskim narodnim parkom,
• predstavniki Naravnega parka Julijsko predgorje iz Italije (ta park skupaj s Triglavskim narodnim parkom tvori čezmejno Ekoregijo Julijske Alpe),
• predstavniki Narodnega parka Berchtesgaden iz Nemčije, s katerim bo Triglavski narodni park predvidoma 8. junija 2024 v Bohinju podpisal sporazum o pobratenju,
• predstavniki federacije Europarc (združuje evropska zavarovana območja) in mreže zavarovanih območij v Alpah Alparc,
• predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor,
• predstavniki Slovenske nacionalne komisije za Unesco,
• župani občin Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe,
• člani sveta JZ TNP in strokovnega sveta,
• predstavniki zavarovanih območij v Sloveniji,
• predstavniki naravovarstvenih in kulturnovarstvenih organizacij,
• direktorji zavodov za turizem v Biosfernem območju Julijske Alpe,
• predstavniki muzejev na tem območju,
• ravnatelji in učitelji Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe,
• prebivalci Triglavskega narodnega parka,
• sedanji in nekdanji zaposleni v JZ TNP (vključno z nekdanjimi direktorji)
• in drugi.

Od 17:15 do 17:50 bodo navedeni udeleženci predvidoma na voljo za izjave za medije. Vljudno prosimo za predhodno obvestilo, če bi se s kom od njih želeli pogovoriti, da organiziramo srečanje.  

V primeru slabega vremena bomo dogodek izvedli v avli Infocentra Dom Trenta, o čemer vas bomo pravočasno obvestili.

Za vsa vprašanja smo na voljo.

Lepo vas pozdravljamo!

Dijaki Biotehniškega centra Naklo na obisku pri strokovnjakih iz Triglavskega narodnega parka

Danes so naloge upravljanja s Triglavskim narodnim parkom, edinim narodnim parkom v Sloveniji, spoznavali dijaki 3. letnika programa naravovarstvo Biotehniškega centra Naklo. Zaradi neugodne vremenske napovedi so dan namesto na Pokljuki preživeli v Infocentru Triglavska roža na Bledu.

Po prvotnem načrtu bi morali dijaki 3. letnika programa naravovarstvo danes na Pokljuki urejati Pokljuško pot in naravovarsteve vsebine spoznavati v praksi. Žal smo morali zaradi deževne vremenske napovedi izvedbo in vsebino dejavnosti spremeniti. Več kot 20 dijakov je tako dan preživelo v družbi strokovnjakov Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP), in sicer v Infocentru Triglavska roža Bled.

O zgodovini in aktualnih izzivih

Dijakom je Mojca Pintar, ki je v JZ TNP zadolžena za okoljsko vzgojo, najprej predstavila stalno razstavo v centru. Tako so izvedeli veliko o zgodovini tega območja, spoznali so tradicionalne dejavnosti, ki so vplivale tako na podobo kot poimenovanje krajev. Izvedeli so več o živalih in rastlinah v Triglavskem narodnem parku, ob čemer so pokazali tudi veliko svojega znanja s tega področja. V Triglavskem narodnem parku uspeva kar 10.000 živalskih in rastlinskih vrst, med njimi tudi 19 rastlin, ki so endemične za Julijske Alpe.

Pogovarjali so se tudi o podnebnih spremembah, ki močno vplivajo na številne rastlinske in  živalske vrste. Na primer belka, katere perje se pozimi obarva belo, je v zimi brez snežne odeje na rjavi travnati podlagi lahek plen plenilcev. Ogledu razstave in pogovoru je sledil še ogled predstavitvenega filma Triglavskega narodnega parka.

Namen zavarovanja pa je prevlada javnega interesa nad zasebnim

Andrej Arih, vodja oddelka za varstvo narave v JZ TNP, je dijakom predstavil naloge upravljavca z edinim narodnim parkom v Sloveniji, Javnega zavoda Triglavski narodni park, ter spregovoril o stanju in trendih naravovarstva v Sloveniji. Opozoril je, da v tem parku veljajo najvišji standardi naravovarstva pri nas.

Triglavski narodni park je preplet kulturne krajine in divjine, namen zavarovanja pa je prevlada javnega interesa nad zasebnim, je med drugim izpostavil Arih. Predstavil je projekte in izzive s terena. Predavanje se je razvilo v zanimivo debato med predavateljem in dijaki, med katerimi jih nekaj živi v Triglavskem narodnem parku, nekateri pa so ali bodo v zavodu opravljali tudi obvezno prakso.

Dijaki so razmišljali o svoji vlogi pri ohranjanju Triglavskega narodnega parka

Dijaki so bili počaščeni, da so dan lahko preživeli v družbi strokovnjakov, ki skrbijo za ohranjanje edinega narodnega parka v naši državi. Razmišljali so, kako bi tudi sami kot posamezniki lahko pripomogli k njegovemu ohranjanju. Kot so dejali, bi se lahko pogosteje udeleževali ozaveščevalnih vsebin in druge ozaveščali tudi sami, pridružili bi se popisovalcem vrst na terenu in prostovoljskim akcijam, preverili, ali bi se lahko s svojimi dejavnosti priključili tudi projektom,…

Z vsebinami, ki so jih dijaki spoznavali danes, sta bili zadovoljni tudi profesorici Biotehniškega centra Naklo, ki sta dijake spremljali. Kot je povedala Marjeta Vovk, učiteljica biologije in strokovnih modulov naravovarstva v Biotehniškem centru Naklo, dijaki tudi sicer precej znanja in spretnosti s svojega področja dobijo zunaj učilnic. Takšen celodneven stik s strokovnjaki pa ima zanje posebno vrednost, saj iz prve roke izvedo, kako strokovnjaki doživljajo posamezne izzive v prostoru.

Spoštovani!

Obveščamo vas, da se lokacija in vsebina jutrišnjega sodelovanja med Javnim zavodom Triglavski narodni park in Biotehniškim centrom Naklo, spreminjata.

Dijaki 3. letnika programa naravovarstvo naj bi jutri na Pokljuki urejali Pokljuško pot in naravovarsteve vsebine spoznavali v praksi. Žal zaradi vremenskih razmer izvedbo in vsebino dejavnosti spreminjamo. Dijaki bodo kljub vsemu dan preživeli v družbi strokovnjakov Javnega zavoda Triglavski narodni park, vendar bodo od 8. do 13. ure vsebine spoznavali v Infocentru Triglavska roža Bled (Ljubljanska cesta 27).

Kljub temu vas vabimo, da se nam ob 10. uri pridružite v Infocentru Triglavska roža na Bledu in pobliže spoznate sodelovanje med našim zavodom in Biotehniškim centrom Naklo. Seveda lahko z nami preživite tudi dlje časa.

Na voljo za izjave bodo:

• Andrej Arih, vodja oddelka za varstvo narave v Javnem zavodu Triglavski narodni park,
• Marjeta Vovk, učiteljica biologije in strokovnih modulov naravovarstva, v Biotehniškem centru Naklo in
• predvidoma več kot 20 dijakov 3. letnika programa naravovarstvo Biotehniškega centra Naklo.

Dijakom bomo predstavili našo stalno razstavo, v kletni dvorani si bodo ogledali film VrH Julijcev in prisluhnili predavanju Andreja Ariha o zavarovanem območju in nalogah upravljavca.  

Če se boste srečanja udeležili, nam to, lepo prosimo, sporočite s sporočilom na elektronski naslov petra.mlakar@tnp.gov.si.

Veselimo se vašega obiska in vas lepo pozdravljamo!

Spoštovani predstavniki medijev!

V četrtek, 30. maja 2024, bomo skupaj z dijaki Biotehniškega centra Naklo zavihali rokave, poprijeli za orodje in se lotili urejanja Pokljuške poti.

Vabljeni, da se nam ta dan pridružite ob 10. uri na prostoru za oddih na Mrzlem Studencu na Pokljuki, kjer boste lahko spremljali proces skupnega dela ter izvedeli več o njegovih ciljih in pomenu.

Z nami bodo:

• Andrej Arih, vodja oddelka za varstvo narave v Javnem zavodu Triglavski narodni park,
• Marjeta Vovk, učiteljica biologije in strokovnih modulov naravovarstva, v Biotehniškem centru Naklo in
• predvidoma več kot 20 dijakov 3. letnika programa naravovarstvo Biotehniškega centra Naklo.

Če vremenske razmere del ne bodo dopuščale, bo dogodek odpovedan, o čemer vas bomo pravočasno obvestili.

Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) in Biotehniški center Naklo med seboj redno sodelujeta. Sodelavci JZ TNP upravljanje z edinim narodnim parkom v Sloveniji tako v teoriji kot v praksi predstavljajo njihovim dijakom in študentom. Nekateri med njimi v zavodu opravljajo tudi obvezno prakso.

Kljub zelo pestremu urniku z veliko praktičnimi vsebinami so takšne izkušnje s terena za dijake zelo pomembne. Kako jih doživljajo, jih boste lahko vprašali, če se nam boste pridružili na Pokljuki.

Če se boste srečanja udeležili, nam to, lepo prosimo, sporočite do torka, 28. maja 2024, do 12. ure, s povratnim sporočilom na elektronski naslov petra.mlakar@tnp.gov.si. Tako vas bomo lažje obvestili o morebitnih spremembah.

Veselimo se srečanja z vami in vas lepo pozdravljamo!

Spoštovani predstavniki medijev!

S spodnjim vabilom vas vabimo na osrednji dogodek obeleževanja 100-letnice podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju in predhodnika Triglavskega narodnega parka. Pod vabilo dodajamo še nekaj pomembnih informacij za medije.

POMEMBNE INFORMACIJE ZA MEDIJE

Novinarje, ki boste spremljali prireditev, vljudno prosimo, da nam to sporočite (s prijavo preko obrazca na povezavi ali s povratnim sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si).

Prireditev bo potekala v dveh delih. V prvem delu od 17. ure dalje je predviden prihod udeležencev, sproščeno druženje in medsebojno spoznavanje ob tržnici deležnikov in ponudnikov Biosfernega območja Julijske Alpe. Slovesnost z nastopi domačih ustvarjalcev in govori se bo začela ob 18. uri in bo trajala približno eno uro.

Na osrednjem delu prireditve ob 18. uri bodo govorci:

• direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park dr. Tit Potočnik,
• predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar,
• minister za naravne vire in prostor Jože Novak in
• generalna sekretarka Alpske konvencije Alenka Smerkolj.

V tem delu prireditve bo novinarjem omogočeno neposredno snemanje zvoka iz sistema ozvočenja.

Udeležbo na prireditvi so med drugim potrdili:

• predstavniki tujih veleposlaništev v Sloveniji,
• delegacija iz pobratenega Narodnega parka Crater Lake iz Združenih držav Amerike (vodstvo in strokovna ekipa za vzdrževanje poti, ki popravlja pot skozi Pokljuško sotesko in Soško pot),
• predstavniki Naravnega parka Taunus iz Nemčije, prvega pobratenega parka s Triglavskim narodnim parkom,
• predstavniki Naravnega parka Julijsko predgorje iz Italije (ta park skupaj s Triglavskim narodnim parkom tvori čezmejno Ekoregijo Julijske Alpe),
• predstavniki Narodnega parka Berchtesgaden iz Nemčije, s katerim bo Triglavski narodni park predvidoma 8. junija 2024 v Bohinju podpisal sporazum o pobratenju,
• predstavniki federacije Europarc (združuje evropska zavarovana območja) in mreže zavarovanih območij v Alpah Alparc,
• predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor,
• predstavniki Slovenske nacionalne komisije za Unesco,
• župani občin Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe,
• člani sveta JZ TNP in strokovnega sveta,
• predstavniki zavarovanih območij v Sloveniji,
• predstavniki naravovarstvenih in kulturnovarstvenih organizacij,
• direktorji zavodov za turizem v Biosfernem območju Julijske Alpe,
• predstavniki muzejev na tem območju,
• ravnatelji in učitelji Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe,
• prebivalci Triglavskega narodnega parka,
• sedanji in nekdanji zaposleni v JZ TNP (vključno z nekdanjimi direktorji)
• in drugi.

Od 17:15 do 17:50 bodo navedeni udeleženci predvidoma na voljo za izjave za medije. Vljudno prosimo za predhodno obvestilo, če bi se s kom od njih želeli pogovoriti, da organiziramo srečanje.  

V primeru slabega vremena bomo dogodek izvedli v avli Infocentra Dom Trenta, o čemer vas bomo pravočasno obvestili.

Za vsa vprašanja smo na voljo.

Lepo vas pozdravljamo!

Strokovna ekipa za vzdrževanje poti iz Narodnega parka Crater Lake (ZDA) zaključuje sanacijo poti v Pokljuški soteski in se pripravlja na dela na Soški poti

V Infocentru Triglavska roža na Bledu je danes potekalo srečanje članov strokovne ekipe za vzdrževanje poti iz pobratenega Narodnega parka Crater Lake iz Združenih držav Amerike (ZDA), ki sanira pot skozi Pokljuško sotesko in Soško pot v Triglavskem narodnem parku, z novinarji. Gostje in sodelavci Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) so predstavili svoje skupno delo in izkušnje ter opisali nadaljevanje obiska ekipe strokovnjakov v Triglavskem narodnem parku.

V Triglavskem narodnem parku že več kot en teden gostimo strokovno ekipo za vzdrževanje poti iz ZDA. »V lanskih ujmah sta bili poškodovani parkovni poti skozi Pokljuško sotesko na gorenjski strani Triglavskega narodnega parka in Soška pot na posoški strani parka in takoj po ujmah so nam pomoč pri sanaciji poti ponudili iz pobratenega Narodnega parka Crater Lake iz Združenih držav Amerike. Šlo je za iskreno željo po pomoči, kar dokazuje, da sodelovanje ni samo nekaj, kar je zapisano v dokumentih o pobratenju, ampak je živo tudi v praksi. Ne gre zgolj za sodelovanje, pač pa za prijateljstvo, katerega del je tudi nesebična pomoč med zaposlenimi v obeh parkih,« je povedal direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) dr. Tit Potočnik.

S svojim delom so veliko naučili tudi naše sodelavce

Ekipa šestih strokovnjakov, ki se ukvarjajo izključno s sanacijo poti, je z deli takoj po prihodu prejšnji teden začela v Pokljuški soteski. Kot je povedal Miha Marolt, vodja vzdrževanja v JZ TNP, je bila pot v Pokljuški soteski precej poškodovana, dela pa so potekala v strmem skalnatem območju. Da so se lahko začela, je bilo treba počakati ustrezne vremenske razmere, ki pa so še v tem in prejšnjem tednu krojile potek del. Dodal je, da so se sodelavci JZ TNP, ki so sodelovali pri delih, od ameriških gostov veliko naučili. »Nalog so se lotevali na čisto poseben način,« je povedal tudi Robert Varl z oddelka za tehnično vzdrževanje v JZ TNP.

Vodja ekipe iz Narodnega parka Crater Lake Andrew Hoeg, nadzornik vzdrževanja poti, je predstavil ekipo in njeno vsakdanje delo, povezano z vzdrževanjem poti. Pred prihodom v Slovenijo ni imel prav veliko podatkov o tem, kaj jih čaka, saj je bilo s fotografij in posnetkov težko razbrati obsežnost poškodovanja poti. Popravili so precejšnji del poti in zagotovili, da je pot skozi Pokljuško sotesko ponovno razmeroma varna. Kljub temu, da je bila ekipa strokovnjakov iz Narodnega parka Crater Lake osredotočena na delo, so njeni člani v prostem času spoznavali Triglavski narodni park in Slovenijo. Številne organizacije so jim omogočile brezplačen obisk znamenitosti (Blejski grad, Prirodoslovni muzej Slovenije, Vogel,..), jim omogočile prevoze (Toyota Adria) ter doživetja (Turizem Bohinj, Agrarna skupnost Nomenj -Gorjuše,…), za kar se jim iz srca zahvaljujemo. Na splošno pa so delovni obisk strokovne ekipe med drugim omogočili v Narodnem parku Crater Lake iz ZDA, ki je s Triglavskim narodnim parkom pobraten od leta 2017, skupaj s skladom omenjenega narodnega parka, veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Ljubljani in drugi.

V Pokljuško sotesko še vedno preudarno

Kako pomemben naravni spomenik v Triglavskem narodnem parku je Pokljuška soteska, je predstavila Mojca Pintar, vodja okoljske vzgoje v JZ TNP. Skoraj dva kilometra dolgo Pokljuško sotesko je pri umikanju ledenikov pred 10.000 leti izdolbel nekdanji tok Ribščice. Ko je voda usahnila, je ostala za njo največja fosilna soteska v Sloveniji. Čez najožji del so že leta 1930 uredili prehod z lesenimi mostovi. V JZ TNP si prizadevamo za ohranjanje naravnih procesov in pristnosti soteske s čim manjšimi posegi vanjo. Ob tem pa obiskovalce opozarjamo, naj se vanjo odpravijo zgolj ob ugodnih vremenskih razmerah ter z ustrezno pohodniško obutvijo in oblačili, celo čelada ni odveč.

Občina Gorje si sicer skupaj z JZ TNP prizadeva za vzpostavitev prometnega režima, ki bi motorna vozila obiskovalcev obdržal v Zgornjih Gorjah, kjer bi bil začetek obiska Pokljuške soteske. Že sam sprehod skozi Zgornje Gorje in naselje Krnica do vstopa v Pokljuško sotesko je namreč posebno doživetje, ki obogati obisk Pokljuške soteske.

Že v tem tednu pa se strokovna ekipa seli v Posočje, kjer bodo popravljali Soško pot na delih, ki jih je v ujmi odnesla reka Soča. Udeležili se bodo tudi osrednje slovesnosti ob 100. obletnici podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, prvega zavarovanega območja v Sloveniji in predhodnika Triglavskega narodnega parka, ki bo 31. maja potekal v Trenti.

Spoštovani predstavniki medijev!

Obveščamo vas, da smo se zaradi neugodne vremenske napovedi odločili, da Belarjeve dneve, napovedane za ta teden (22. in 23. 5.), prestavimo na 19. in 20. junij 2024.

O vseh podrobnostih vas bomo obvestili v tednu pred dogodkom.

Hvala za razumevanje in lep pozdrav!

Spoštovani predstavniki medijev!

Ponovno vas vabimo, da jutri spoznate člane strokovne ekipe za vzdrževanje poti iz pobratenega Narodnega parka Crater Lake iz Združenih držav Amerike (ZDA). Ob tem opozarjamo, da zaradi slabe vremenske napovedi srečanje z začetkom ob 10. uri ne bo potekalo v Pokljuški soteski, ampak na Bledu v Infocentru Triglavska roža (Ljubljanska cesta 27).

Kot že veste, v Triglavskem narodnem parku že dober teden dni gostimo strokovno ekipo za vzdrževanje poti iz ZDA. V lanskih ujmah sta bili poškodovani parkovni poti skozi Pokljuško sotesko na gorenjski strani Triglavskega narodnega parka in Soška pot na posoški strani parka. Takoj po ujmah so nam pomoč pri sanaciji poti ponudili iz pobratenega Narodnega parka Crater Lake iz ZDA. Ekipa šestih strokovnjakov, ki se ukvarjajo izključno s sanacijo poti, je z deli takoj po prihodu začela v Pokljuški soteski.

Sredi tega tedna se naši gostje selijo v Trento, kjer bodo obnovili del Soške poti. Sicer pa so naši sodelavci navdušeni nad njihovim znanjem in izkušnjami. V domovini ekipa skrbi kar za 150 kilometrov poti, pri čemer se glede na sezonske potrebe seli med tamkajšnjimi narodnimi parki. Tako kot je glede na teren in stanje poti raznoliko njihovo delo v domovini, se bosta med seboj razlikovali tudi sanaciji obeh poti v Triglavskem narodnem parku. V Pokljuški soteski so se lotili popravila zahtevnega skalovitega dela poti, medtem ko je pri Soški poti treba sanirati bolj ravninsko pot na delih, ki jih je v ujmi odnesla reka Soča.

Če se boste srečanja udeležili, nam to, lepo prosimo, danes sporočite (na elektronski naslov petra.mlakar@tnp.gov.si), če nam še niste.

Veselimo se srečanja z vami in vas lepo pozdravljamo!

Spoštovani predstavniki medijev!

V Trento prihodnji teden ponovno prihaja okoli 800 petošolcev, saj bodo 22. in 23. maja 2024 tam potekali tradicionalni Belarjevi dnevi. Ime nosijo po naravoslovcu, seizmologu in pobudniku ustanovitve Triglavskega narodnega parka Albinu Belarju. Letos mineva 160 let od njegovega rojstva. Obenem pa obeležujemo 100-letnico prvega zavarovanega območja, predhodnika Triglavskega narodnega parka, za katero je imel izjemne zasluge prav Albin Belar. 

Dogodek, ki ga vsako leto organizira Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP), je namenjen petošolcem osnovnih in podružničnih šol Biosfernega območja Julijske Alpe (tako z gorenjske kot s primorske strani) ter skupinam otrok iz narodnih in naravnih parkov sosednje Avstrije, Italije in Hrvaške. Na vmesnih točkah pohoda spoznavajo naravne in kulturne znamenitosti okolja. Ob koncu pohoda pa udeležence, kot je že v navadi, pri Informacijskem središču TNP Dom Trenta čaka še trentarska malica.

V četrtek, 23. maja 2024, vas vabimo, da se nam v Trenti pridružite ob 12. uri pred Informacijskim središčem TNP Dom Trenta, kamor se bodo v tistem času začeli vračati tudi  udeleženci. Tam bodo tudi naši sodelavci, ki bodo na voljo za izjave, med njimi:

• direktor JZ TNP dr. Tit Potočnik in
• Mojca Pintar, vodja Belarjevih dni in vodja okoljske vzgoje v JZ TNP.

Pogovorili se boste lahko tudi z učitelji in učenci, udeleženci Belarjevih dni, in ostalimi prisotnimi, ki bodo pomagali pri izvedbi.

Svojo prisotnost, lepo prosimo, potrdite s povratnim sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si čim prej, najpozneje do torka, 21. maja 2024, do 12. ure. Če se želite poučnemu naravoslovnemu dnevu priključiti na kateri od tematskih točk (Kugyjev spomenik, Mlinarica, cerkev in fužine, Alpski botanični vrt Juliana,…), nam tudi to, lepo prosimo, sporočite, da vam zagotovimo organizacijsko in vsebinsko podporo ter ustrezne sogovornike. 

Kot je že v navadi, bo dogodek potekal brez plastike za enkratno uporabo.

Tokratni Belarjevi naravoslovni dnevi se bodo odvijali pod okriljem projekta Fractal, ki ozavešča o pomenu zelene infrastrukture za podporo biodiverziteti in ohranitvi opraševalcev.

Kako je bilo lansko leto na Belarjevih dnevih, lahko preberete tukaj: https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/medijsko-sredisce/novice/novica/39/na-letosnjih-belarjevih-dnevih-v-trenti-kar-okoli-800-otrok-.html

Veseli bomo vašega obiska.

Lepo vas pozdravljamo!

Spoštovani predstavniki medijev!

V Triglavskem narodnem parku gostimo strokovno ekipo za vzdrževanje poti iz Združenih držav Amerike (ZDA). V lanskih ujmah sta bili poškodovani parkovni poti skozi Pokljuško sotesko na gorenjski strani Triglavskega narodnega parka in Soška pot na posoški strani parka. Takoj po ujmah so nam pomoč pri sanaciji poti ponudili iz pobratenega Narodnega parka Crater Lake iz ZDA. Ekipa šestih strokovnjakov, ki se ukvarjajo izključno s sanacijo poti, je prispela pred kratkim in je že začela z deli v Pokljuški soteski.

Vabimo vas, da člane strokovne ekipe za vzdrževanje poti iz pobratenega Narodnega parka Crater Lake iz ZDA obiščete in spoznate, in sicer

v torek, 21. maja 2024, v Pokljuški soteski.

Zbrali se bomo ob 10. uri na parkirišču v Jeli (spodnje izhodišče za Pokljuško sotesko v naselju Krnica pri Zgornjih Gorjah) in se odpravili na kratek sprehod do terena, na katerem bodo takrat potekala dela. Priporočamo pohodno obutev.

Če vremenske razmere ta dan ne bodo dopuščale terenskega dela, boste člane ekipe lahko spoznali prav tako v torek, 21. maja 2024, ob 10. uri v Infocentru Triglavska roža na Bledu (Ljubljanska cesta 27).

Sredi prihodnjega tedna se naši gostje selijo v Trento, kjer bodo obnovili del Soške poti. Sicer pa so naši sodelavci že po prvih dneh sodelovanja z njimi navdušeni nad njihovim znanjem in izkušnjami. V domovini ekipa skrbi kar za 150 kilometrov poti, pri čemer se glede na sezonske potrebe selijo med tamkajšnjimi narodnimi parki. Tako kot je glede na teren in stanje poti raznoliko njihovo delo v domovini, se bosta med seboj razlikovali tudi sanaciji obeh poti v Triglavskem narodnem parku. V Pokljuški soteski so se lotili popravila zahtevnega skalovitega dela poti, medtem ko je pri Soški poti treba sanirati bolj ravninsko pot na delih, ki jih je v ujmi odnesla reka Soča.

Če se boste srečanja udeležili, nam to, lepo prosimo, sporočite do petka, 17. maja 2024, do 12. ure, s povratnim sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si. Tako vas bomo lažje obvestili o morebitnih spremembah, povezanih z vremenskimi razmerami.

Veselimo se srečanja z vami in vas lepo pozdravljamo!

Spoštovani predstavniki medijev!

Ob Mednarodnem dnevu muzejev vas vabimo na odprtje sezone na Pocarjevi domačiji v Zgornji Radovni, v soboto, 18. maja 2024, z začetkom ob 10. uri. Ta dan ima Pocarjeva domačija široko odprta vrata.

PROGRAM:

10:00 – odprtje začasne razstave Pastirci – pašna živinoreja in planšarstvo v Gornjesavski dolini
Razstava, ki je bila lani predstavljena na Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori, prikazuje značilnosti planšarske kulture Gornjesavske doline. Predstavila jo bo njena avtorica, kustodinja za etnologijo Gornjesavskega muzeja Špela Smolej Milat.

11:00 – vodenje po Pocarjevi domačiji
Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni je ena od najstarejših ohranjenih domačij v Triglavskem narodnem parku, zaradi svoje skoraj nespremenjene zunanjosti, notranjosti in opremljenosti pa predstavlja izjemen spomenik arhitekturne in etnološke dediščine.

12:00 ­– predstavitev razstave o biotski pestrosti travnikov
Travniki so eden najbolj raznovrstnih ekosistemov na območju Triglavskega narodnega parka. Razstava je nastala v okviru projekta LIFE FOR SEEDS - Semenska banka.

12:30 – ogled grbinastega travnika
Grbinasti travniki v Julijskih Alpah so svetovna posebnost in žal smo jih zaradi zahtevnega vzdrževanja že veliko izgubili. Javni zavod Triglavski narodni park v okviru projekta LIFE FOR SEEDS skrbi za dva grbinastega travnika, na katera vas bodo popeljali naši sodelavci.

Mednarodni dan muzejev in hkrati tudi Dan očarljivih rastlin bodo prav tako v soboto, 18. maja 2024, obeležili tudi v Alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti. Za obiskovalce bo ta dan vstop prost, pripravljajo pa tudi:

- opazovanje ptic (več o tem: https://www.juliana.pms-lj.si/events/opazovanje-ptic-v-juliani-in-okolici/) in

- vodenja po vrtu (več o tem: https://www.juliana.pms-lj.si/events/cvetje-za-prihodnje-rodove/).

Alpski botanični vrt Juliana sodi pod okrilje Prirodoslovnega muzeja Slovenije. V njem si lahko ogledate živo zbirko rastlin, značilnih za Slovenijo, predvsem za njen alpski in kraški svet. Leta 1977 je Mednarodni muzejski svet ICOM določil 18. maj kot Mednarodni dan muzejev. Prav tako 18. maj pa je Evropska organizacija za raziskave rastlin EPSO (ang. European Plant Science Organisation) določila za Dan očarljivih rastlin (ang. Fascination of Plants Day).

Za konec pa še prošnja, ki ste je že vajeni. Če bi se katerega od dogodkov radi udeležili, da boste o njem poročali v svojem mediju, nam to, lepo prosimo, čim prej sporočite s sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si. Ob napovedani prisotnosti vam bomo lažje omogočili čim boljše pogoje za pripravo prispevka, vam zagotovili sogovornike in vas založili z morebitnimi dodatnimi informacijami. 

Veselimo se vašega obiska in vas lepo pozdravljamo!

Spoštovani predstavniki medijev!

Vabimo vas na odprtje fotografske razstave 7. srečanja gorenjskih fotografov v Infocentru Triglavska roža Bled, in sicer v sredo, 24. aprila 2024, ob 19. uri. Fotografski prijatelji z Gorenjske, ki delujejo v različnih društvih na tem območju, so se leta 2017 dogovorili, da vsako leto v enem izmed gorenjskih razstavišč pripravijo skupno fotografsko razstavo. V jubilejnem letu praznovanja 100-letnice podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka, so si gorenjski fotografi za razstavo svojega 7. srečanja za navdih izbrali široko in raznoliko tematiko našega edinega narodnega parka.

Na odprtju razstave bo s projekcijo  prikazanih 236 fotografij 59 avtoric in avtorjev. Razstava bo na ogled do 31. maja 2024, na odprtju pa bodo prisotni številni avtorji razstavljenih fotografij. Več o dogodku in o razstavi lahko preberete na tej povezavi: https://www.tnp.si/sl/dogodek/61/7-srecanje-gorenjskih-fotografov-2024-odprtje-razstave.html

Ob koncu naslednjega tedna vas vabimo v Trento, kjer bo ob začetku poletne sezone v Informacijsko izobraževalnem središču Triglavskega narodnega parka Dom Trenta potekal večer, posvečen kralju Julijskih Alp, Juliusu Kugyju. Odprtje razstave JULIUS KUGY in projekcija istoimenskega filma bo v soboto, 27. aprila 2024, ob 19.00 v Info središču Dom Trenta. Dogodek ob 100-letnici ustanovitve Alpskega varstvenega parka soorganiziramo s Kulturnim društvom Sotočje Radovljica, Društvom LIK Naklo in ustvarjalci filma.

Film Julius Kugy je v treh delih nastal leta 1984 v koprodukciji ORF in TV Ljubljana. Ob odprtju razstave si bomo ogledali prvi del z naslovom Scabiosa trenta (30. aprila 2024 ob 19.00 bo na sporedu 2. del, Royal Darjeeling, 4. maja 2024 ob 19.00 pa 3. del, Kapitel IX). Projekcije se bo udeležil tudi Manfred Lukas-Luderer, glavni igralec filma, ki je upodobil Juliusa Kugyja. Po projekciji bo potekal pogovor s prisotnimi avtorji filma. Razstava Julius Kugy je nastala v Kulturnem društvu Sotočje Radovljica. Več o njej bo zbranim povedal avtor Zvone Papler. Več o dogodku lahko preberete na naši spletni strani: https://www.tnp.si/sl/dogodek/62/julius-kugy-projekcija-filma-in-odprtje-razstave-ob-zacetku-poletne-sezone-v-trenti.html

V znamenju letošnjega obeleževanja stoletnice prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju vse leto potekajo še številni drugi dogodki. Izdali smo koledar prireditev, ki je v elektronski obliki na voljo na tej povezavi: https://www.tnp.si/media/4449/tnp_koledar_2024.pdf

Več o omenjenem jubileju lahko preberete tukaj: https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/posebni-dogodki/100-letnica/

Če bi se katerega od dogodkov radi udeležili, da boste o njem poročali v svojem mediju, nam to, lepo prosimo, čim prej sporočite s povratnim sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si. Ob napovedani prisotnosti vam bomo lažje omogočili čim boljše pogoje za pripravo prispevka, vam zagotovili sogovornike in vas založili z morebitnimi dodatnimi informacijami.  

Veselimo se vašega obiska in vas lepo pozdravljamo!

Spoštovani predstavniki medijev!

V prihodnjih dneh v Javnem zavodu Triglavski narodni park (JZ TNP) ponovno pripravljamo,  soorganiziramo oziroma gostimo dogodke, ki bodo potekali na različnih lokacijah v Triglavskem narodnem parku in v njegovi okolici. Vabimo vas, da jih obiščete in o njih poročate.

Gledališka igra Laži zdravnika v izvedbi Gledališke skupine Globočak bo to soboto, 6. aprila 2024, ob 19. uri na sporedu v Informacijskem središču TNP Dom Trenta. Več o predstavi lahko preberete tukaj: https://www.tnp.si/sl/dogodek/60/lazi-zdravnika-gledaliska-igra.html

V četrtek, 11. aprila 2024, ob 19. uri vabljeni v Center TNP Bohinj v Staro Fužino na predstavitev nove knjige Dušana Škodiča z naslovom Triglav je naš. Knjiga skozi številne zanimive zgodbe osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem. Iz nje odseva realnost življenja v tedanji narodnostno pisani Avstroogrski monarhiji. Več o dogodku lahko preberete na tej povezavi: https://www.tnp.si/sl/dogodek/58/dusan-skodic-triglav-je-nas-predstavitev-knjige.html

Številni dogodki potekajo tudi v znamenju letošnjega obeleževanja stoletnice prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju, Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka. Izdali smo koledar prireditev, ki je v elektronski obliki na voljo na tej povezavi: https://www.tnp.si/media/4449/tnp_koledar_2024.pdf

Več o omenjenem jubileju, ki ga skupaj z deležniki obeležujemo vse leto, lahko preberete tukaj: https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/posebni-dogodki/100-letnica/

Če bi se katerega od dogodkov radi udeležili, da boste o njem poročali v svojem mediju, nam to, lepo prosimo, sporočite s povratnim sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si. Ob napovedani prisotnosti vam bomo lažje omogočili čim boljše pogoje za pripravo prispevka, vam zagotovili sogovornike in vas založili z morebitnimi dodatnimi informacijami.   

Veselimo se vašega obiska in vas lepo pozdravljamo!

Spoštovani predstavniki medijev!

Vabimo vas k spremljanju 13. seje sveta Javnega zavoda Triglavski narodni park, ki bo jutri, v sredo, 27. 3. 2024 ob 13. uri na Upravi Javnega zavoda Triglavski narodni park, Ljubljanska cesta 27, Bled (kletna dvorana).

Vabilo s predvidenim dnevnim redom seje je v priponki. Opravičujemo se za pozno pošiljanje vabila, ki je posledica predhodnega preverjanja predvidene sklepčnosti seje sveta zavoda. Gradivo za sejo je objavljeno na naši spletni strani: https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/uprava/svet-in-strokovni-svet-zavoda/

Veseli bomo povratne informacije na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si v primeru, da se seje nameravate udeležiti.  

Lepo vas pozdravljamo!

Pet električnih kombi vozil, ki jih je nabavil Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP), bo po današnji uradni predaji, ki je potekala v Tolminu, služilo za javne prevoze prebivalcev v parkovnih občinah Tolmin, Kobarid, Bovec, Kranjska Gora in Bohinj. To bo pripomoglo k umirjanju prometa in posledično blaženju podnebnih sprememb, prebivalcem pa bo zagotavljalo večjo kakovost življenja.

»Trajnostna mobilnost je eno izmed prioritetnih področij delovanja JZ TNP, predvsem kot podpora domačinom na tistih lokacijah, kjer je javni potniški promet izredno omejen oziroma ne obstaja,« je v uvodnem govoru poudaril direktor JZ TNP dr. Tit Potočnik. Za večjo mobilnost prebivalcev in za potrebe umirjanja prometa v zavarovanem območju smo v sodelovanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor pristopili k izvedbi pilotnega projekta v mednarodnem alpskem prostoru, k nakupu in brezplačni umestitvi električnih kombi vozil v lokalne skupnosti. »Gre za enega izmed pomembnih razvojnih ukrepov JZ TNP, namenjenega v prvi vrsti domačinom v jubilejnem letu za Triglavski narodni park, območje Julijskih Alp in slovensko naravovarstvo ob 100-letnici ustanovitve prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju, Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka,« je dodal.  

Nakup vozil izveden v okviru sredstev Podnebnega sklada

V okviru podpore parkovnim lokalnim skupnostim pri uresničevanju naložb in razvoju ukrepov, ki spodbujajo k rabi trajnostne mobilnosti ter hkrati pripomorejo k boljši kakovosti življenja lokalnega prebivalstva, je JZ TNP nakup električnih vozil Toyota Proace Verso za prevoz potnikov v lokalnih skupnostih Triglavskega narodnega parka izvedel v okviru sredstev Podnebnega sklada – trajnostna mobilnost 2022 - 2023. Skupaj s sistemom zagotavljanja prevozov je znesek nakupa znašal približno 280.000 evrov. Na razpisu JZ TNP so si uporabo vozil zagotovile parkovne občine Tolmin, Kobarid, Bovec, Kranjska Gora in Bohinj. Danes smo  vozila na slovesni prireditvi v tolminski knjižnici Cirila Kosmača uradno predali županom omenjenih občin. Prevozi bodo skladno z zakonodajo predhodno usklajeni in potrjeni s strani odgovornih ustanov.

Državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) mag. Tina Seršen je v nagovoru poudarila, da je za učinkovit prehod na e-mobilnost treba vzpostaviti tudi ustrezno polnilno infrastrukturo. »Lani sta bila sprejeta ključna nacionalna predpisa, Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva ter Uredba o načinu dodeljevanja finančnih spodbud, ki bosta omogočila dodeljevanje finančnih spodbud z nacionalnimi in EU sredstvi, tako za zasebno kot javno dostopno polnilno infrastrukturo. Predvsem slednja je za učinkovitejši prehod zelo pomemba, zato bo MOPE veliko pozornost namenilo temu, da bo mreža javno dostopne polnilne infrastrukture zagotavljala ustrezno in uravnoteženo geografsko pokritost,« je povedala.

Dogodek, ki ga je povezovala Ana Marija Kunstelj iz JZ TNP, je bil del slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji. Zbrane je nagovoril mag. Emil Ferjančič, vodja slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji in predsedujoči Stalnemu odboru Alpske konference. Izrazil je zadovoljstvo nad tem, da je Alpska konvencija od svojega nastanka pred 30 leti iz meddržavnega dokumenta prerasla v Alpski proces, ki se razvija zaradi svojega lastnega pomena in koristnosti. »Zaradi težkih življenjskih razmer v Alpah sta bili solidarnost in medsebojna pomoč od nekdaj med temeljnimi viri za preživetje. Današnja predaja e-vozil potrjuje, da se deležniki Alpskega procesa tudi danes prepoznavajo med seboj in si vzajemno pomagajo, čeprav k sreči na višjih ravneh kvalitete življenja, kot je bilo to treba v preteklosti. Trenutno slovensko predsedstvo se trudi omogočati razmere, da bi ta proces dobro deloval tudi v prihodnje.«

Novi pristopi in nove rešitve

Župan Občine Tolmin Alen Červ je poudaril: »V imenu vseh občin prejemnic se JZ TNP uvodoma zahvaljujem za zaupanje. Prejem električnega kombija se dobro sklada s strategijo razvoja naše občine, kjer dajemo poseben poudarek povezanosti mesta in podeželja ter spodbujanju trajnostne mobilnosti. Nova pridobitev nam po eni strani predstavlja potrditev dobrega dela, hkrati pa tudi izziv. Pri tem imam v mislih vso logistiko glede zagotavljanja šoferjev, napajanja in drugih obratovalnih potreb vozila ter samega oblikovanja linij prevozov, da bo vozilo optimalno izkoriščeno. Verjamem, da bo vsem občinam prejemnicam uspelo vzpostaviti model delovanja, ki bo dvignil kvaliteto bivanja naših občanov in dopolnil izkušnjo turističnih obiskovalcev, vsekakor pa bomo zadevo iz leta v leto nadgrajevali.«

Simon Škvor, direktor Posoškega razvojnega centra (PRC), je dejal: »Slaba povezanost krajev z javnim potniškim prometom je na perifernih območjih še izrazitejša kot drugod. Za zagotavljanje boljše dostopnosti in povezanosti je koordinacija med lokalnimi skupnostmi, prevozniki in turističnimi organizacijami nujna. V Posočju to koordinacijo že več let izvaja Posoški razvojni center, zadnji dve leti tudi v sklopu testnega izvajanja Regijskega centra mobilnosti, kjer orjemo ledino in si med drugim prizadevamo za vzpostavitev povezane mreže javnih prevozov na območju doline Soče in Julijskih Alp. V luči delovanja Regijskega centra mobilnosti je vloga Posoškega razvojnega centra tudi v tem, da skupaj s partnerji, v tem primeru s Triglavskim narodnim parkom, išče nove pristope in preizkuša nove rešitve mobilnosti, ki lahko prispevajo k boljši povezanosti krajev in ljudi na območju doline Soče in Julijskih Alp. In kot taka novost so seveda tudi prevozi na zahtevo, ki  predstavljajo dobrodošlo dopolnitev javni mreži in so v prvi vrsti namenjeni lokalnemu prebivalstvu.«

Za zapolnjevanje vrzeli in zagotavljanje kakovostnega življenja prebivalcev

O pomenu razvoja trajnostne mobilnosti v alpskem prostoru so spregovorili tudi sogovorniki v kratkem pogovoru, ki ga je vodila vodja Informacijsko izobraževalne službe JZ TNP Majda Odar. Strokovnjak za trajnostno mobilnost v Posoškem razvojnem centru Miro Kristan je v videoposnetku, predvajanem na dogodku, poudaril, da je storitev prevozov na klic pri nas novost, medtem ko so le-ti ponekod v tujini že dobro uveljavljeni. »Gre za nekaj, kar zapolnjuje vrzel tam, kjer ni javnega potniškega prometa in kjer so ljudje prisiljeni imeti vozilo ali se posluževati pomoči družine, prijateljev, znancev,… Vsaka nova stvar terja čas, da se storitev prime in da lahko rečemo, da je bil poskus uspešen. Ponujamo roko državi, da se na primeru Julijskih Alp uči z nami. Kakovost bivanja za prebivalce Triglavskega narodnega parka se bo zagotovo povečala, saj je storitev namenjena predvsem njim,« je med drugim dejal. 

Predstavnica Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) Jelena Hladnik je med drugim izpostavila: »Da bi zaščitili okolje, naravo ter omogočili ohranjanje poseljenosti in ustrezne kakovosti življenja prebivalcem narodnega parka, kot tudi kakovostno doživljanje narodnega parka s strani obiskovalcev, je treba umirjati promet in krepiti trajnostno mobilnost, pa tudi omejevati obisk z osebnimi vozili. Obiskovanje narodnega parka se usmerja v spodbujanje hoje, kolesarjenja, uporabe javnega prevoza in drugih alternativnih oblik trajnostne mobilnost na račun omejevanja osebnega motornega prometa. Potrebno je razviti celostno ponudbo javnega prevoza, kot tudi prevozov na klic, ki bo prilagojena razmeram na podeželju in ki bo dosegla ne samo obiskovalce, ampak predvsem ranljive skupine prebivalcev narodnega parka, na primer starejše in najmlajše uporabnike, starše ter dnevne migrante, in to v duhu manj gneče, hrupa, nižjega ogljičnega odtisa ter na drugi strani oživljanja podeželja in uravnoteženega razvoja narodnega parka.« 

Župani občin, katerim smo predali vozila v brezplačno uporabo, veseli nove pridobitve

Župani parkovnih občin, katerim smo predali električna vozila, so izrazili zadovoljstvo nad novostjo, ki bo na voljo njihovim prebivalcem. Župan Občine Bovec Valter Mlekuž, kjer so tovrstne prevoze zagotavljali že v lanskem letu, je povedal: »Najprej gre pohvala in zahvala Triglavskemu narodnemu parku, ki s predajo električnih kombijev lokalnim skupnostim konkretno vlaga k zmanjšanju ogljičnega odtisa v dobrobit okolja, lokalnih skupnosti in s tem države. Občina Bovec kot uporabnica tudi na tem področju orje ledino, zato so naše izkušnje in ugotovitve pomembne tako za Občino Bovec kot tudi za Občini Kobarid in Tolmin, ki vozili prevzemata zdaj. Naše ugotovitve so zelo pozitivne predvsem v smislu omogočanja prevozov otrok na območju občine, kar so uporabniki zelo pozitivno sprejeli, težava pa bodo prevozi starejših oseb. Rezervacija prevoza je mogoča samo preko aplikacije, česar pa starejši občani po večini niso vešči. Veliko težav je tudi s kratkim dosegom in polnjenjem baterije samo na enem mestu, zato bo treba vzpostaviti več polnilnic. Vsekakor pa pristop nadvse pozdravljamo, saj bo, ko bomo odpravili vse pomanjkljivosti, predvsem na ekološko občutljivem območju to nepogrešljiva ponudba.«

Županja Kranjske Gore Henrika Zupan je dejala: »Občina Kranjska Gora se skupaj z ostalimi deležniki že več let trudi za umirjanje prometa tako v dolino Vrata kot tudi na našem najvišjem gorskem prelazu Vršič. V nadaljevanju Občina namerava postopoma pristopiti k umirjanju prometa tudi v preostale alpske doline v občini. Ker upamo, da bo letos v dolino Vrata s strani države vzpostavljena zapornica, bomo električni kombi v poletni sezoni uporabili tudi za prevoz obiskovalcev in planincev v dolino Vrata in sicer za prevoze izven organiziranega avtobusnega prevoza, ki se izvaja že nekaj let. Izven poletne sezone pa bomo prejeto vozilo uporabljali za prevoz šolarjev iz naselja Radovna do šole ter za prevoze občanov, ki nimajo možnosti uporabe javnega prevoza. Vesela sem, da bomo s pomočjo prejetega električnega vozila prispevali k skrbi za okolje z manjšim ogljičnim odtisom. Na koncu se seveda še enkrat iskreno zahvaljujem za prejeto vozilo, ki ga bomo poizkušali kar najbolje uporabiti za potrebe naših občanov in obiskovalcev.«

Župan Občine Kobarid Marko Matajurc je povedal: »Vesel sem, da je tudi Občina Kobarid poleg ostalih štirih občin na območju TNP prejela sodobno rešitev, s katero bo poskušala na trajnosten način rešiti problematiko mobilnosti na manj poseljenih območjih znotraj občine in jih povezati s centrom Kobarida ter tudi s središčema obeh sosednjih občin. Najprej bomo vzpostavili popoldanske prevoze otrok in mladine na treninge in druge interesne dejavnosti, tudi izven naše občine, kar bo razbremenilo nekatere starše, posledično pa tudi zmanjšalo številne osebne prevoze do teh dejavnosti. V bodoče, če bo izkazan interes občanov, pa nameravamo vzpostaviti tudi prevoze na klic. Vozilo bomo vsekakor vključili tudi v poletne Hop on Hop off linije, ki bodo na voljo obiskovalcem za prevoze do turističnih točk v občini in do Triglavskega narodnega parka. Za otroke in mladino do 18 let in starejše nad 65 let s stalnim bivanjem v občini bodo prevozi brezplačni.«

Župan občine Bohinj Jože Sodja je poudaril: »Vozilo, ki ga danes prejemamo, ni le prevozno sredstvo. Je simbol sodelovanja in skupnih prizadevanj za izboljšanje kakovosti življenja naših občank in občanov. Električni kombi ne prispeva samo k zmanjšanju izpustov, temveč tudi predstavlja enega izmed načinov, kako lahko skupaj zmanjšamo prometno obremenitev in ohranjamo našo naravo nedotaknjeno. V delu občine, ki leži v narodnem parku, na žalost še nimamo razvitega javnega prometa in so vasi, kjer bo prevoz na klic omogočil obisk raznih prireditev, obisk pri zdravniku in lažji dostop otrok do šole. S tem v občini Bohinj dodatno izboljšujemo kakovost življenja.«

Direktor podjetja Toyota Adria Gregor Mauko je izpostavil, da je podjetje več kot samo proizvajalec oziroma dobavitelj vozil, saj ga k temu usmerjajo trendi na področju mobilnosti. »Utiramo pot, spreminjamo navade ljudi, spreminjamo poslovne modele in jih prilagajamo podnebnim spremembam,« je dejal. Predstavil je pomen podpornih aktivnostih, kamor sodi sistem ToyotaGo, in izpostavil doprinos tovrstnih storitev na območjih, kjer je javni prevoz zelo omejen ali ga dejansko ni. Storitev ToyotaGo, ki jo že uspešno izvajajo ponekod v Sloveniji, združuje dostopnost, udobje, profesionalnost in zanesljivost, je še poudaril.

Za fotografije z dogodka pišite na elektronski naslov petra.mlakar@tnp.gov.si.

Spoštovani predstavniki medijev!

Vabimo vas, da se nam pridružite pri predaji električnih kombi vozil petim lokalnim skupnostim Triglavskega narodnega parka (občinam Tolmin, Kobarid, Bovec, Kranjska Gora in Bohinj). Dogodek bo v torek, 19. marca 2024, ob 11. uri, v Knjižnici Tolmin, Tumov drevored 6.

Za večjo mobilnost prebivalcev in za potrebe umirjanja prometa v zavarovanem območju smo v sodelovanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor pristopili k izvedbi pilotnega projekta v mednarodnem alpskem prostoru, k nakup in umestitvi električnih kombi vozil v lokalne skupnosti. Gre za enega izmed pomembnih razvojnih ukrepov Javnega zavoda Triglavski narodni park, namenjenega domačinom in obiskovalcem Triglavskega narodnega parka v jubilejnem letu za Triglavski narodni park, območje Julijskih Alp in slovensko naravovarstvo ob 100-letnici ustanovitve prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju.

Dogodek je del slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji. Vabilo s podrobnejšim programom dogodka je v priponki.

Začetek dogodka je prilagojen prihodu avtovlaka v Most na Soči, zaključek pa naj bi bil predvidoma ob 12.30, ko bodo sogovorniki na voljo tudi za izjave za medije. Uradnemu delu dogodka bo sledila še manjša pogostitev.

Vljudno prosimo, da nam za lažjo organizacijo dogodka svojo predvideno prisotnost sporočite s povratnim sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si najpozneje do četrtka, 14. marca 2024, do 10. ure.

Veselimo se srečanja z vami in vas lepo pozdravljamo!

Spoštovani predstavniki medijev!

V prihodnjih dneh in tednih v Javnem zavodu Triglavski narodni park pripravljamo in soorganiziramo nekaj dogodkov, ki bodo potekali na različnih lokacijah v Triglavskem narodnem parku ali v njegovi okolici. Vabimo vas, da jih obiščete in o njih poročate. V nadaljevanju jih naštevamo in opisujemo po časovnem vrstnem redu.

Ta četrtek, 29. februarja 2024, vas ob 17. uri vabimo v Infocenter Triglavska roža na Bledu na dogodek ob zaključku projekta LIFE Lynx. Predstavljeni bodo:
- rezultati projekta LIFE Lynx na Gorenjskem (Rok Černe, ZGS),
- aktivnosti na področju spremljanja risov po projektu in
- projekt Extreme predator (dr. Miha Krofel, UL BF / Tomaž Mihelič; DOPPS).
Vabilo na dogodek najdete na tej povezavi: https://www.tnp.si/media/3842/skm_c250i24022610210.pdf;
Več o projektu Life Lynx lahko preberete tukaj: https://www.lifelynx.eu/?lang=sl

Ob letošnjem jubileju, 100-letnici ustanovitve prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju, Triglavski narodni park 7. marca 2024, ob 19. uri gostuje v Mestni knjižnici Kranj s predavanjem Aleša Zdešarja in razstavo Magična narava. Aleš Zdešar, vodja oddelka za prostor v strokovni službi Javnega zavoda Triglavski narodni park, geolog in ljubiteljski fotograf, bo predaval o vlogi naravoslovne fotografije pri ozaveščanju in naravovarstvu. Več o predavanju in o razstavi lahko preberete tukaj: https://www.tnp.si/sl/dogodek/50/pomen-naravoslovne-fotografije-za-varstvo-triglavskega-narodnega-parka-predavanje-alesa-zdesarja-in-razstava-magicna-narava.html

V sredo, 13. marca 2024, vas vabimo na odprtje razstave SEMENA ZA ŽIVLJENJE z vodenjem Blaža Božiča (DOPPS) v okviru projekta LIFE FOR SEEDS. Dogodek bo v Infocentru Triglavska roža na Bledu z začetkom ob 19. uri. Več o dogodku in o razstavi lahko preberete tukaj: https://www.tnp.si/sl/dogodek/53/semena-za-zivljenje-odprtje-razstave.html

V petek, 15. marca 2024, pa se bo ob 19. uri v Centru Triglavskega narodnega parka Bohinj v Stari Fužini začela predstavitev nove knjige Planšarstvo v Bohinju: »Vse svoje življenje sem pustil v siru.« Avtorica Anka Novak je bila kot kustosinja etnologinja v Gorenjskem muzeju zaposlena v letih med 1959 in 1992. V tem času je intenzivno raziskovala tudi bohinjsko planšarstvo in med drugim uredila stalno razstavo v Planšarskem muzeju v Stari Fužini.

Knjiga, ki jo predstavljamo, je rezultat njenega večdesetletnega dela, tako na terenu na planinah kot pri zbiranju informacij med domačini ter študiju literature in arhivskih virov. Knjigo je izdal Gorenjski muzej, njeno pripravo pa sta sofinancirala Javni zavod Triglavski narodni park in Turizem Bohinj. Predstavila jo bo njena urednica, Saša Roškar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, na dogodku pa bo prisotna tudi avtorica knjige. Več o dogodku in o knjigi lahko preberete na tej povezavi: https://www.tnp.si/sl/dogodek/51/predstavitev-knjige-anke-novak-plansarstvo-v-bohinju-vse-svoje-zivljenje-sem-pustil-v-siru.html

Če bi se katerega od dogodkov radi udeležili, da boste o njem poročali v svojem mediju, nam to, lepo prosimo, sporočite s sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si.  

Veselimo se vašega obiska in vas lepo pozdravljamo!

Pomembnost ohranjanja okolja za njegov obstoj je bila rdeča nit današnjega mednarodnega dogodka v Bohinju, ki ga je Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) gostil v sklopu obeleževanja 100-letnice ustanovitve prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju. Dogodka so se udeležili veleposlaniki in drugi predstavniki tujih držav v Sloveniji, predstavniki ministrstev in organizacij, povezanih z obiskovanjem Slovenije, gora in Triglavskega narodnega parka. Govorci so predstavili poudarke varnega in odgovornega obiskovanja Triglavskega narodnega parka, njegovo zgodovino in mednarodno povezovanje, ki se bo s podpisom namere o pobratenju razširilo še na indijski Narodni park Valley of Flowers.

Zbrane je uvodoma pozdravil direktor JZ TNP dr. Tit Potočnik. Opozoril je na slogan obeleževanja 100-letnice, ki se glasi Varstvo je obstoj. »Ker so se v preteklosti ljudje tega držali, smo danes lahko v edinem narodnem parku v Sloveniji, enem od 13 narodnih parkov v Alpah. Z ustreznim informiranjem obiskovalcev, med katerimi jih precej prihaja iz tujih držav, želimo doseči, da bo tako tudi ostalo. Skušamo jih informirati o pravilih odgovornega in varnega obiskovanja Triglavskega narodnega parka,« je dejal.

Že 21 let je Triglavski narodni park osrednji del Unescovega biosfernega območja Julijske Alpe, v katerem predvsem prebivalci vedno bolj prepoznavajo pomen sonaravnega bivanja in trajnostnega razvoja skupaj z osupljivo naravo, katere skrbniki so. Zbrane je zato nagovoril direktor urada za Unesco in generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za Unesco Gašper Hrastelj. Izpostavil je povezovalno vlogo komisije in bistvo Unescovega programa Človek in biosfera, ki poudarja sožitje med ljudmi in naravo tako z vidika ohranjanja narave kot z vidika razvoja. Dobrodošlico udeležencem dogodka v občini z največ ozemlja v edinem slovenskem narodnem parku je izrekla tudi podžupanja Občine Bohinj Monika Ravnik. Med drugim je opozorila, da je obisk Bohinja pogosto tudi obisk narodnega parka, za ohranjanje katerega pa so določene omejitve v naravi nujne.

Pestra zgodovina prizadevanj za zavarovanje in živahno mednarodno delovanje Triglavskega narodnega parka  

Zgodovino prizadevanj za zavarovanje dela današnjega Triglavskega narodnega parka, ki seže še dlje v preteklost, kot opozarjamo ob letošnjem jubileju, je predstavil biolog dr. Peter Skoberne. Pobude za zavarovanje posameznih naravnih znamenitosti so bile spontan odziv na vedno večje grožnje zaradi širjenja človekovega vpliva po industrijski revoluciji. Prizadevanja za zavarovanje dela Julijskih Alp so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja. Njegove zamisli so bile sestavni del v letu 1920 sprejete Spomenice, prvega programa varstva narave v Sloveniji. S podpisom pogodbe je bil 1. julija 1924 ustanovljen Alpski varstveni park. S tem je bil prvič na Slovenskem vzpostavljen pravni varstveni režim, katerega cilj je bil ohranjanje narave. Alpski varstveni park je obsegal 1.400 hektarov, današnji Triglavski narodni park pa se razteza na skoraj 84.000 hektarih oziroma na štirih odstotkih slovenskega ozemlja. 

Triglavski narodni park nima le bogate zgodovine, pač pa je raznovrstno tudi njegovo mednarodno sodelovanje, ki ga je opisal Aleš Zdešar iz JZ TNP. Javni zavod je od leta 1986 član Federacije Europarc, leta 1995 je bil soustanovitelj Mreže zavarovanih območij v Alpah – ALPARC, vzpostavil je številna mednarodna partnerstva (pogodbe ali listine) s parki v tujini, na primer z naravnim parkom Taunus (Nemčija), narodnim parkom Snowdonia (Wales), tripartitni sporazum – Triglavski narodni park, Visoke Ture/Hohe Tauern (Avstrija) in Les Ecrins (Francija), dogovor o pobratenju z narodnim parkom Crater Lake (ZDA) in dogovor o pobratenju z naravnim rezervatom Kronotski (Kamčatka, Rusija). Lani je bil podpisan še dogovor o pobratenju s francoskim narodnim parkom Mercantour.

Za varen in odgovoren obisk Triglavskega narodnega parka so ključne verodostojne in ažurne informacije za obiskovalce

Julijske Alpe so prostor, kjer varujemo neverjetno naravo in kulturno dediščino, tu se srečujejo različni interesi in ena od zelo pomembnih dejavnosti je turizem. Skupaj z deležniki v prostoru, s turističnimi organizacijami, predvsem pa s Skupnostjo Julijske želimo poskrbeti, da bo doživetje tega prostora pri obiskovalcih ostalo vrhunsko, hkrati pa da bodo narava, kulturna dediščina in lokalno prebivalstvo ohranili svoj način življenja, vrednote in zdrav življenjski prostor. Osrednje značilnosti Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka z vidika obiskovanja je predstavil direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe Klemen Langus. Kot je povedal, Julijske Alpe na leto obišče okoli 1,7 milijona ljudi. »Turizem je pomembna panoga našega območja,« je poudaril in dodal, da omogoča kakovostno življenje prebivalcev, zato mora prispevati k ohranjanju in varovanju narave. Po njegovem mnenju je sodelovanje vseh deležnikov v prostoru pri tem izjemno pomembno.

Sledil je pogovor, ki ga je z deležniki s področja obiskovanja vodila Majda Odar, vodja Informacijsko izobraževalne službe JZ TNP. Klemen Langus, direktor gospodarskega interesnega združenja Aktivna Slovenija/Slovenia Outdoor Matej Kandare, podpredsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Martin Šolar in podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Klemen Belhar so poudarili nujnost ažurnega in usklajenega obveščanja domače in tuje javnosti o varnem obisku visokogorja zavarovanega območja. Po podatkih GRZS je namreč nesreč v gorah vedno več, tudi zaradi vedno večjega obiska gora. Lansko leto je izstopalo število intervencij, v katerih so bili udeleženi tuji obiskovalci in tistih z reševanji nepoškodovanih oseb. Obiskovalci, ki zahajajo v slovenske gore, pogosto podcenijo njihovo zahtevnost. Tesno povezovanje organizacij, ki imajo na različne načine stik z obiskovalci, je po njihovem mnenju ključnega pomena tako za njihovo varnost kot za ohranjanje okolja.

V JZ TNP opozarjamo, da prenovljeno spletišče Triglavskega narodnega parka na spletnem naslovu www.tnp.si skupaj s še nekaterimi platformami in aplikacijami (na primer maPZS in Slovenia Outdoor) nudi korektne in ažurne informacije za varen obisk gora. Usklajevanje in poenotenje ozaveščanja in informiranja med različnimi deležniki pa v tem času intenzivno poteka.

Podpis pisma o nameri za podpis dogovora o pobratenju z Narodnim parkom Valley of Flowers iz Indije

Direktor JZ TNP dr. Tit Potočnik in vodja službe za gozdarstvo in prostoživeče živalske vrste ter vodja oddelka naravovarstvenih nadzornikov pri Zavodu za gozdove indijske države Uttarakhad dr. Samir Sinha sta danes v Stari Fužini podpisala pismo o nameri za podpis dogovora o pobratenju Triglavskega narodnega parka in Narodnega parka Valley of Flowers iz Indije. Kot je poudaril dr. Potočnik, sta si parka v številnih značilnostih zelo podobna, o čemer so se obiskovalci dogodka lahko prepričali ob ogledu predstavitvenega filma omenjenega indijskega parka.

Njena ekscelenca, veleposlanica Republike Indije, gospa Namrata Satdeve Kumar, je ob tem poudarila, da je podpis namere zelo pomemben dogodek za oba parka. Indija ima sicer kar 104 narodne parke in še številna druga zaščitena območja. Dr. Samir Sinha je v svojem nagovoru opozoril tudi na podnebne spremembe, ki vplivajo na značilnosti narodnega parka in ostalih območij. »Prepričan sem, da bo sodelovanje prineslo dobre rešitve za naravo in ljudi za izzive v obeh državah,« je dejal. Sodelovanje bo parkoma zagotavljalo izmenjavo raznovrstnih izkušenj in pristopov z izmenjavo vodstvenih, strokovnih znanj, informacij, podatkov in tehnologij.

Za fotografije z dogodka pišite na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si.

Spoštovani!

Javni zavod Triglavski narodni park skupaj z različnimi organizacijami in deležniki nadaljuje letošnje obeleževanje 100-letnice podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka. Tokrat pripravljamo mednarodni dogodek, kjer bomo predstavili različne informacije, povezane z varnim obiskom gora, obeleževanjem 100-letnice in mednarodnim sodelovanjem Javnega zavoda Triglavski narodni park. Ob tej priložnosti bomo podpisali tudi dogovor o sodelovanju z Narodnim parkom Valley of Flowers iz Indije.

Vabljeni, da se nam pridružite v sredo, 14. februarja 2024, ob 10. uri, v Centru Triglavskega narodnega parka Bohinj, Stara Fužina 37-38.

Program dogodka:
- predstavitev 100-letnice zavarovanja - od začetkov do današnjega Triglavskega narodnega parka;
- mednarodno sodelovanje in povezovanje zavarovanih območij - močnejši za naravo in podpis Dogovora o sodelovanju z Narodni parkom Valley of Flowers, Indija;
- obiskovanje Triglavskega narodnega parka - predstavitev spletišča www.tnp.si in ostalih platform, ki nudijo korektne in ažurne informacije za varen obisk gora (v sodelovanju s Skupnostjo Julijske Alpe, Gorsko reševalno zvezo Slovenije in Planinsko zvezo Slovenije).

Dogodek je namenjen sodelavcem ministrstev, veleposlaništev in drugih deležnikov, ki na mednarodni ravni pokrivajo vsebine, povezane z obiskovanjem Slovenije in Triglavskega narodnega parka. Program bo predvidoma trajal do 11.30. Sledila bo manjša pogostitev. Po končanem uradnem delu dogodka bodo možne izjave za medije, sledil pa bo še kratek voden sprehod do Bohinjskega jezera.

Prosimo vas, da se zaradi lažje izvedbe dogodka nanj prijavite s sporočilom na naslov petra.mlakar@tnp.gov.si, in sicer najpozneje do ponedeljka, 12. februarja 2024, do 10. ure.

Veselimo se srečanja z vami!

Na uvodnem dogodku ob 100-letnici ustanovitve prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju je danes na Bledu v Infocentru Triglavska roža potekala predstavitev priložnostne znamke Pošte Slovenije. Hkrati smo v sodelovanju s Filatelistično zvezo Slovenije odprli filatelistično razstavo na temi Triglavski narodni park in Evropski nacionalni parki ter razstavo razglednic na temo Slovenska planinska pot. Izdali pa smo tudi svojo razglednico, posvečeno jubileju.

V letošnjem letu slovensko naravovarstvo obeležuje 100-letnico prvega zavarovanja. 1. julija 1924 je bila podpisana zakupna pogodba za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju. S tem je bilo za dobo 20 let zavarovanih 1.400 hektarov v Dolini Triglavskih jezer.  V jubilejnem letu v Javnem zavodu Triglavski narodni park (JZ TNP) pripravljamo raznolik program, s katerim želimo k obeleževanju pritegniti čim širše občinstvo. Častno pokroviteljstvo obeleževanja je prevzela predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.                            

Danes so prisotni na uvodni prireditvi spoznali, kako je 100-letnica obeležena na priložnostni znamki Pošte Slovenije. Znamko, ki je od danes naprej na voljo na vseh poštnih uradih po Sloveniji, so na pot pospremili številni gostje prireditve, med njimi tudi učenci bližnjih dveh osnovnih šol.

Znamko nalepili na razglednico, pripisali sporočilo in jo odposlali na pot

Ana Marja Kunstelj iz JZ TNP je v imenu našega zavoda zbranim posredovala pozdrave direktorja JZ TNP dr. Tita Potočnika in prebrala njegovo posvetilo dogodku. V njem direktor poudarja pomen 100-letnice za celotno slovensko naravovarstvo in izpostavlja geslo obeleževanja, ki se glasi: Varstvo je obstoj. Želi si, da bi komplet danes izdane znamke in razglednice ob jubileju čez nadaljnjih 100 let predstavljal pomemben predmet v zbirki snovne kulturne dediščine naših zanamcev.

Župan Občine Bled Anton Mežan je izrazil ponos, da je prav Bled kraj predstavitve ob izdaji priložnostne znamke in žiga prvega dne. »Pogoj za obstoj je varovanje,« je med drugim dejal in opozoril, da je to naloga vsakogar.

Primož Čebulj, predstavnik Filatelistične zveze Slovenije, je poudaril: »Ta znamka ima zelo veliko zgodbo. Predstavlja 100 let dela odgovornih in strokovnih ljudi za ohranitev kulturnega in naravnega bogastva parka pred pohlepnimi neodgovornimi ljudmi za ljudi danes in v bodočnosti.« Predstavil je številne znamke in dopisnice iz preteklosti, na katerih so motivi iz Triglavskega narodnega parka – živali, rastline in naravne vrednote. Na danes odprti razstavi si je možno ogledati znamke na temi Triglavski narodni park in Evropski nacionalni parki ter razglednic na temo Slovenska planinska pot.

Med prvimi, ki so znamko poslali v svet, so bili učenci dveh OŠ Gorje in OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, slednji so prireditev popestrili tudi s pevsko – plesnim nastopom. Podarili smo jim priložnostne razglednice, ki smo jih v našem zavodu izdali ob jubileju. Nanje so nalepili znamke in lepe pozdrave naslovnikom napisali z najlepše oblikovanimi črkami izpod svojih prstov. Blejski učenci se namreč z različnimi aktivnostmi pridružujejo Tednu pisanja z roko 2024. Dogajanja pa so se razveselili tudi otroci iz gorjanske osnovne šole, ki so nas pred kratkim presenetili s pošiljko razglednic, ki so jih izdelali sami. Učenci so se posladkali tudi s torto, na kateri je bila upodobljena znamka. Jubilejna razglednica, ki jo je izdal Z TNP, je sicer brezplačno na voljo na info točkah Triglavskega narodnega parka.

Na priložnostni znamki Pošte Slovenije je podoba Triglava, na blejski pošti pa je na voljo žig prvega dne

Priložnostna znamka s podobo Triglava je izšla v nominalni vrednosti B, kar zadošča za pošiljanje navadnih pisem do 50 g in razglednic v domačem prometu. Ta znamka je na voljo na vseh poštnih enotah po Sloveniji. Zgolj na pošti Bled pa je od danes do 9. februarja 2024 na voljo žig prvega dne.

Podrobnosti o priložnostni poštni znamki lahko preberete tudi na spletni strani Pošte Slovenije: https://www.posta.si/zasebno/znamke-in-filatelija/galerija/postna-znamka/74419/Triglavski-narodni-park-100-let

Sto let od prelomnih dogodkov za slovensko naravovarstvo

Prvega julija 1924 je bila podpisana zakupna pogodba med upravljavcem zemljišč, sicer v posesti Kranjskega verskega zaklada, Direkcijo šum v Ljubljani ter obema pobudnikoma za ustanovitev parka, Muzejskim društvom za Slovenijo in Slovenskim planinskim društvom. S tem je bilo za dobo 20 let zavarovanih 1.400 hektarov ozemlja v Dolini Triglavskih jezer. Za novonastalo zavarovano območje je bilo sprva uporabljeno ime Alpski varstveni park, leta 1926 pa je botanik Fran Jesenko v dnevniku Jutro ponosno pisal o Triglavskem narodnem parku – in ime je obveljalo. V obdobju do leta 2010 je bil park nekajkrat povečan (1961, 1981, 2010) in z danes veljavnim Zakonom o Triglavskem narodnem parku obsega skoraj 84.000 hektarov.

Več o 100-letnici lahko preberete na naši spletni strani: https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/posebni-dogodki/100-letnica/

Današnjo prireditev smo pripravili v sodelovanju s Pošto Slovenije in Filatelistično zvezo Slovenije. Filatelistično razstavo in razstavo razglednic si je brezplačno možno ogledati vsak dan v času, ko je odprt Infocenter Triglavska roža Bled, do 10.marca 2024.

Na tej povezavi https://we.tl/t-fFPDPPuX18 je en teden na voljo nekaj fotografij z dogodka, ki so namenjene objavi v medijih s pripisom avtorstva (JZ TNP). Po izteku delovanja povezave se za fotografije obrnite na elektronski naslov petra.mlakar@tnp.gov.si. 

..

Jesenice, 24. januar 2024 - Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) je v začetku jubilejnega leta sklical forum zainteresirane javnosti, ki se ga je udeležilo nekaj več kot 70 predstavnikov prebivalcev in vseh, ki delujejo na zavarovanem območju. Glavne teme so bile izvajanje načrta upravljanja, usmerjanje obiska in rekreacijskih dejavnosti ter financiranje parkovnih skupnosti. Forum je potekal tudi v znamenju obeleževanja 100-letnice podpisa pogodbe o ustanovitvi Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka (TNP).

Forum je skladno z Zakonom o Triglavskem narodnem parku način razprave med prebivalci zavarovanega območja in vsemi, ki so pri svojem delu in udejstvovanju povezani z njim. Direktor JZ TNP dr. Tit Potočnik je po zaključku foruma povedal: "Forum je priložnost, da zainteresirani deležniki skupaj razmišljamo in oblikujemo smer dolgoročnega razvoja edinega narodnega parka v Sloveniji. Ob 100-letnici podpisa pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka, je ključno vprašanje: kako si želimo, da se nas bodo generacije čez naslednjih 100 let spominjale?" Potočnik je še dodal, da JZ TNP z izvajanjem javne službe, različnih projektov in programov ter s sodelovanjem z drugimi sektorji vsakodnevno izvaja aktivnosti za varstvo narave in boljše sobivanje človeka z naravo. Zato je forum namenjen našim razmišljanjem o dolgoročni prihodnosti s skupnim ciljem, da je obstoj narave ključen za naše delovanje.

Forum je potekal na Jesenicah v dvorani Kolpern, ki je del muzejskega območja Stara Sava. Podžupanja Občine Jesenice, občine gostiteljice foruma, Tina Repovž je v uvodu pozdravila vse ljubitelje narave in gora in se vsem zahvalila za varovanje naravne dediščine. V nagovoru je izpostavila, da forum omogoča izmenjavo mnenj in je hkrati tudi priložnost za načrtovanje trajnostne prihodnosti. Udeležencem foruma so zaželele dobro sodelovanje na forumu tudi županja Občine Kranjska Gora Henrika Zupan, podžupanja Občine Bohinj Monika Ravnik in podžupanja Občine Gorje Danijela Mandeljc.

Bojan Dejak, predsednik Sveta JZ TNP, je izpostavil: "Forum je prostor za raznolika mnenja, poglede in razmišljanja. Danes so aktualne teme tiste, s katerimi tlakujemo razvoj in obstoj parka v prihodnjem stoletju. Svet zavoda je predlagal tri ključne teme, ki so pomembne za varstvo narave danes in jutri: poročanje o izvajanju načrta upravljanja, predlog akcijskega načrta usmerjanja obiska in rekreacijskih dejavnosti v TNP in postopek priprave akcijskega načrta za sofinanciranje projektov parkovnih skupnosti." Po Dejakovih besedah je usklajevanje različnih interesov v prostoru zahtevno, tudi časovno, a to prinaša najbolj učinkovito izvajanje na terenu.

Raznolikost mnenj prispeva tudi k boljšim rešitvam v prostoru

Rdečo nit foruma je predstavljala obeleževanje 100-letnice podpisa pogodbe o ustanovitvi Alpskega varstvenega parka. V moderirani razpravi so udeleženci predstavljali svoja stališča, izkušnje in pričakovanja o preteklem upravljanju najstarejšega in največjega zavarovanega območja v Sloveniji ter o prihodnosti.

Udeleženci so v razpravah izpostavili vrsto različnih tem, med njimi upravljanje z volkom ter s tem povezano kmetovanje, upravljanje pohodnih poti, urejanje trajnostnega prometa, visokega števila obiskovalcev, upravljanje z vodami ter vključevanje kulturne dediščine. Udeleženci foruma so tudi aktivno razpravljali o predlogu Akcijskega načrta usmerjanja obiska in rekreacijskih dejavnosti v Triglavskem narodnem parku ter o financiranju parkovnih lokalnih skupnosti, kar je bilo na forumu tudi predstavljeno. Podrobnosti razprav bodo tudi v zapisniku, ki ga pripravi JZ TNP.

Predlog Akcijskega načrta usmerjanja obiska in rekreacijskih dejavnosti v Triglavskem narodnem parku

Na forumu je JZ TNP predstavil postopek priprave, trenutne faze usklajevanja in vključevanja deležnikov pri pripravi predloga Akcijskega načrta usmerjanja obiska in rekreacijskih dejavnosti v Triglavskem narodnem parku. Načrt naslavlja aktualne izzive obiska in prometa v TNP z namenom doseganja naravovarstvenih ciljev. Usmerjanje obiska je dinamična naloga, ki se vsako leto nadgrajuje in je predmet novih spoznanj, praks, rešitev in tehnologij. In je tudi skupna naloga vseh pristojnih organizacij in inštitucij na tem območju. Številke o obisku TNP so vsako leto višje: dnevni obisk, motorni promet, obseg ležišč in nočitev, rekreativne dejavnosti na prostem itd. V obdobju 2014-2018 se je motorni promet na nekaterih delih TNP povečal za več kot 100 odstotkov. Brez ukrepov pričakujejo, da se bo promet povečeval za 5-6 odstotkov vsako leto. Območje Julijskih Alp ima sprejeto prometno strategijo, ki poudarja pomen trajnostne mobilnosti kot ključnega dejavnika izboljšanja prometne ureditve v prostoru. JZ TNP je v preteklih letih aktivno sodeloval pri financiranju brezplačnih avtobusnih prevozov, nakupu električnih vozil in spodbujanju rabe sredstev trajnostne mobilnosti, še posebej v visoki turistični sezoni.

Od leta 2008 do 2022 se je povečalo število ležišč na vplivnem območju TNP za več kot enkrat - od 23.142 do 48.876 ležišč. Pri tem pa je njihova zasedenost izrazito sezonska. Pri tem JZ TNP izpostavlja tudi razmerje med številom ležišč in številom prebivalcev. Med občinami izstopata Bovec in Bohinj, razmerje se je od 2008 do 2022 poslabšalo (razmerje med ležišči in lokalnimi prebivalci je v Bovcu 1 : 2,19, v Bohinju pa 1: 1,69). K obremenitvam območja prispeva tudi število dnevnih obiskovalcev, ki se povečuje. Vse to pa vpliva na naravo, prebivalce in doživljanje narave.

V JZ TNP so v sodelovanju s predstavniki različnih deležnikov na podlagi podatkov pripravili načrt ukrepov. Temeljni namen akcijskega načrta je, da se usmerjata obisk in rekreacija v TNP tako, da se ohranja naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, obiskovalcem omogoči kakovostno doživljanje narodnega parka, prebivalcem zagotavlja nemoteno bivanje, razvojne priložnosti in trajnostni razvoj ter blaži vpliv obiska na podnebne spremembe. Skupno so pripravili ukrepe na 10 prednostnih področjih, v pripravi pa sta organizacija izvajanja in finančni načrt. Dokument bo nato posredovan v javno razpravo.

Akcijski načrt za financiranje parkovnih lokalnih skupnosti

Akcijski načrt je enoletni program, ki vključuje vsebinski in finančni obseg projektov parkovnih občin. Grez za že utečen proces, ki temelji na predlogih občin. Proces priprave je opredeljen z Zakonom o Triglavskem narodnem parku, Načrtom upravljanja za Triglavski narodni park ter z Uredbo o merilih in kriterijih za spodbujanje in financiranje projektov, investicij ter izvajanje dejavnosti v Triglavskem narodnem parku. Sredstva so zagotovljena na posebni proračunski postavki v finančnem načrtu Ministrstva za naravne vire in prostor za skupno osem parkovnih občin.

Občine, ki predlagajo projekte, morajo izkazati skladnost z razvojnimi usmeritvami, ki jih opredeljujejo zakonski in podzakonski akti (med njimi so zagotavljanje ustrezne komunalne opreme in gospodarske javne infrastrukture; podpora nadstandardnemu razvoju družbenih dejavnosti; podpora nadstandardnemu izvajanju državnih lokalnih javnih služb; ohranjanje delovnih mest; spodbujanje dejavnosti, ki prispevajo k ohranjanju poseljenosti). Sredstva so omejena na eno leto in niso prenosljiva, zato je pomembno, da občine dobro načrtujejo projekte, ob tem pa  zagotovijo vso potrebno dokumentacijo za izplačilo sredstev.

Ustrezni projekti, ki jih predlagajo občine skladno z vsemi zahtevami in imajo priloženo vso potrebno dokumentacijo, so uvrščeni v akcijski načrt. Črpanje sredstev za izvedene projekte nato poteka na podlagi zahtevka in poročila o izvedbi projektov - izvedeni projekt na osnovi priloženih dokazil pregleda JZ TNP in izda izjavo o skladnosti z akcijskim načrtom.

Spoštovani!

V petek, 26. januarja 2024, ob 10. uri vas vabimo v Infocenter Triglavska roža Bled na predstavitev priložnostne znamke Pošte Slovenije ob 100-letnici prvega zavarovanega območja v Sloveniji, predhodnika Triglavskega narodnega parka. Hkrati bomo odprli tudi razstavo znamk na temi Triglavski narodni park in Evropski nacionalni parki ter razglednic na temo Slovenska planinska pot.

V letošnjem letu slovensko naravovarstvo obeležuje 100-letnico prvega zavarovanja. 1. julija 1924 je bila namreč podpisana zakupna pogodba za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju. S tem je bilo za dobo 20 let zavarovanih 1.400 ha v Dolini Triglavskih jezer.  

V jubilejnem letu v Javnem zavodu Triglavski narodni park pripravljamo raznolik program, s katerim želimo k obeleževanju pritegniti čim širše občinstvo. Častno pokroviteljstvo obeleževanja je prevzela predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.                                  

Ponosni smo, da bo 100-letnica obeležena tudi na priložnostni znamki Pošte Slovenije. Dogodek s predstavitvijo znamke pripravljamo ob podpori Pošte Slovenije in v sodelovanju s Filatelistično zvezo Slovenije.

Znamko bodo na pot pospremili:
- dr. Tit Potočnik, direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park,
- Toni Mežan, župan Občine Bled in
- Primož Čebulj, predstavnik Filatelistične zveze Slovenije.

Dogodek bodo popestrili učenci OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled in OŠ Gorje. Obe šoli sta članici Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe, kjer so izobraževalne vsebine Triglavskega narodnega parka še bolj poudarjene.

Priložnostna znamka s podobo Triglava bo izšla v nominalni vrednosti B, kar zadošča za pošiljanje navadnih pisem do 50 g in razglednic v domačem prometu. Na pošti Bled bo od dneva izdaje znamke in še 14 dni za žigosanje pošiljk na voljo žig prvega dne.

Javni zavod Triglavski narodni park pa bo izdal jubilejno razglednico, ki bo brezplačno na voljo na info točkah Triglavskega narodnega parka.

Če se nameravate dogodka udeležiti in poročati o njem, nam to, lepo prosimo, sporočite s povratnim sporočilom na elektronski naslov petra.mlakar@tnp.gov.si najpozneje do četrtka, 25. 1. 2024 do 10. ure.

Veselimo se vašega obiska!

Spoštovani,

forum zainteresirane javnosti Triglavskega narodnega parka je eden od načinov razprave med prebivalci zavarovanega območja in vsemi, ki so pri svojem delu in udejstvovanju povezani z njim. Skladno z Zakonom o Triglavskem narodnem parku je Svet Javnega zavoda Triglavski narodni park sprejel sklep o sklicu in dnevnem redu.

Javni zavod Triglavski narodni park organizira
4. forum zainteresirane javnosti Triglavskega narodnega parka,
ki bo v sredo, 24. januarja 2024, med 12. in 16.30 uro
v dvorani Kolpern, Fužinska cesta 2, na Jesenicah.

Termin za izjave za medije: Po zaključku foruma, od 16.30 ure naprej, bodo predstavniki Javnega zavoda Triglavski narodni park na voljo za izjave za medije.

4. forum zainteresirane javnosti Triglavskega narodnega parka ob 100-letnici podpisa pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka

Forum je priložnost, da zainteresirani deležniki skupaj razmišljamo in oblikujemo smer dolgoročnega razvoja edinega narodnega parka v Sloveniji. Ob 100-letnici podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka, je ključno vprašanje: kako si želimo, da se nas bodo generacije čez naslednjih 100 let spominjale?

Vabilo na forum z dnevnim redom je v priponki, gradiva za udeležence foruma so na voljo na tej povezavi: https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/medijsko-sredisce/novice/novica/125/vabilo-na-4-forum-zainteresirane-javnosti-triglavskega-narodnega-parka.html

Vljudno vas prosimo za potrditev udeležbe na forumu oziroma na terminu za izjave za medije, in sicer najpozneje do ponedeljka, 22. januarja 2024, do 14. ure s povratnim sporočilom na ta naslov.

Veseli bomo vaše prisotnosti. Za morebitna vprašanja smo na voljo.

Lepo vas pozdravljamo!