Digitalna knjižnica

Modus operandi pohodnikov z zadostno moralno ozaveščenostjo in tistih, ki razumejo izkoriščanje narave in varovanje v prid etike, je ključen za ohranjanje in spoštovanje narave kot take. Naravna dediščina in vrednote niso samoumevne, in kdo se tega ne zaveda bolj kot skrbniki Triglavskega narodnega parka (TNP). Kot simpatizerka projekta »Vrh Julijcev«, v katerem TNP s partnerji celostno obravnava problematiko Dvojnega jezera v Dolini Triglavskih jezer, in študentka naravovarstva bi rada izpostavila pomembnost čimprejšnjega in učinkovitega ukrepanja pri varovanju tega visokogorskega jezera, ki je v smislu biodiverzitete, redkosti in avtentičnosti resnično bogastvo Slovenije in tudi Evrope.

Si predstavljate, da bi pesem Oj Triglav, moj dom zadonela pod stavbo observatorija, pevski zbor pa bi se do tja pripeljal z zobato železnico? Verjetno težko. Triglav nam, Slovenkam in Slovencem, pomeni veliko več kot zgolj najvišjo goro naše države, pravi dr. Peter Mikša z oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Prav lahko bi se namreč zgodilo, da bi se na vrh Triglava pripeljali z zobato železnico, si tam v observatoriju ogledali zvezde ter se zjutraj spustili s smučmi v dolino po eni izmed številnih smučarskih prog. In vendar je Triglav, simbol naše države, ostal tak, kakršnega smo dobili od naših prednikov. Samo po sebi se postavlja vprašanje, zakaj smo si kot svoj simbol izbrali ravno goro.

Triglav je skupaj z Aljaževim stolpom za Slovence ikonični in nenadomestljiv simbol naše domovine, ki ga imamo tudi v nacionalni zastavi. Zaradi kulturnih, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti ima Triglav poseben pomen za Republiko Slovenijo. Slovenska država je 5. oktobra 1999 razglasila Aljažev stolp za kulturni spomenik državnega pomena in ga 4. novembra 1999 podržavila. Ideja Jakoba Aljaža, da valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu predstavlja mejnik, ki označuje slovensko lastnino vrha slovenske gore, se je dokončno udejanjila. Kdo, kako in zakaj ga je postavil, kako so skrbeli zanj, kakšna je njegova zgodovina in kakšen njegov pomen? Kaj nam Slovencem predstavlja danes? In kaj naj naredimo za njegovo ohranitev? S temi vprašanji se ukvarja dokumentarni film med spremljanjem ekipe konservatorjev restavratorjev, ki naredijo načrt, po katerem bodo naredili rekonstrukcijo Aljaževega stolpa na isti način in iz enakih kosov pločevine, kot je to storila ekipa Jakoba Aljaža pred več kot sto leti. Da bi bilo vse še bolj pristno, odprava sestavne dele stolpa iz pločevine odnese in sestavi ob originalu na samem vrhu Triglava. Aljažev stolp dopolnjuje simbolno sporočilo Triglava, ki predstavlja naš ponos, najvišjo goro, očaka, ki bdi nas Slovenijo. Stolp pa predstavlja namreč tistega, ki stoji na Triglavu in nam govori: »Tukaj smo mi gospodar, od tu se ne premaknemo niti za ped, to je naša slovenska duša«.

Triglavski narodni park je največje zavarovano območje v Sloveniji in nedvomno velja za eno najbolj ohranjenih, kjer se prepletata neokrnjena narava in tradicionalno vzdrževana kulturna krajina. Pa vendar ljudje z različnimi dejavnostmi resno škodimo nekaterim ekosistemom, kar se kaže v zmanjševanju njihove površine ter rušenju njihove strukture in delovanja. Podobno velja tudi za prostoživeče vrste, populacije, ki so ogrožene zaradi izgube primernega življenjskega prostora.

Preučili smo rastišča vrste Lomelosia graminifolia na njenem novo odkritem najbolj severovzhodnem nahajališču v Alpah, v grapi Sravnik v dolini Trente. Tam posamezni primerki ali manjše skupine rastejo v sami grapi ali na prisojnih pobočjih ob njej na nadmorski višini od 520 m do 810 m na gruščnatih in skalnatih rastiščih s plitvimi inicialnimi tlemi. Združbe, v katerih uspeva, lahko uvrstimo v dve asociaciji. Sestoje na meliščih smo uvrstili v asociacijo Stipetum calamagrostis. Sestoje na gruščnatih traviščih smo primerjali s podobnimi že opisanimi združbami v Južnih in Jugovzhodnih Alpah in na podlagi očitnih florističnih in ekoloških razlik med njimi opisali novo asociacijo Aquilegio einseleanae-Caricetum mucronatae.

Dokumentarna serija "V treh stenah" je trilogija o antologijskih stenah naših gora, pri čemer ima vsaka stena svoj specifičen karakter in zgodbo.

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Naj vas narava zapelje; Odkrivajmo Julijske alpe; Kartica Julijske Alpe in trajnostna mobilnost.

Tajda, Katarina in Danaja so alpinistične navdušenke, ki jih poleg ljubezni do gora druži tudi prijateljstvo. Zaradi skupne želje po pogostejših ženskih navezah se odločijo obiskati muzej in raziskati zgodovino ženskega alpinizma, kjer spoznajo Marijo Štremfelj, ki jim svetuje pri izbiri smeri ter jih popelje skozi svojo alpinistično kariero. Vzpon jih še bolj poveže, saj se skupaj spopadajo z novimi izzivi in nepredvidljivimi zapleti.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. V tej publikaciji je predstavljena tipologija planšarskih objektov skozi umestitev stavb v prostor in na zemljišče. Strokovno je utemeljena izbira značilnih gradiv in predstavljena tehnika gradnje, s prikazom dobrih in slabih primerov so tudi podane konkretne usmeritve za vzdrževanje in obnovo objektov.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. Ta publikacija je del prizadevanj za ohranjanje oziroma dvig prostorske kulture na območju Triglavskega narodnega parka. Predlagane usmeritve želijo vzpostaviti ravnovesje med potrebami prebivalcev, ki se skozi evolucijo načina bivanja oziroma bivalnih navad spreminjajo in vedno odražajo tudi v prostoru, ter ohranjanjem čim bolj skladne in trajnostne podobe prostora.